So se Petersonu nekatera vrata priprla le, ker se je fotografiral z izpričanim islamofobom?

Za Jordanom Petersonom, svetovno znanim kanadskim profesorjem psihologije in kliničnim psihologom, je slab teden.

Po napadu na islamske vernike v mošejah v Christchurchu, med katerim je desničarski skrajnež ubil 50 ljudi, je novozelandska založniška hiša Whitcoulls (začasno) umaknila s knjižnih polic njegovo knjigo 12 pravil za življenje: protistrup za kaos. Založniška hiša se je tako odločila, je zapisala v izjavi za javnost, na podlagi »izjemno mučnega gradiva, ki je krožilo pred napadom, med njim in po njem«. Skoraj zagotovo to »gradivo« zadeva fotografijo, na kateri je Peterson z enim od bralcev, oblečenim v majico z napisom »Sem ponosen islamofob«, ki je nastala ob avtorjevem nedavnem predstavljanju knjige na Novi Zelandiji.

Minuli ponedeljek je britanski BBC poročal, da je bila ta fotografija tudi povod za odločitev ene izmed fakultet Univerze v Cambridgeu za preklic že dogovorjene dvomesečne štipendije, na podlagi katere naj bi Peterson jeseni predaval in raziskoval na tej fakulteti. Peterson je v minulih tednih, ko je izvedel za odpoved sodelovanja, odločitev fakultete označil za »hudo napako v presoji« in v svojem zapisu tej znameniti univerzi namenil še nekaj zmerljivk. V ponedeljek pa je Stephen J. Toope, poddekan univerze, v zapisu na njeni spletni strani sporočil, da se je fakulteta tako odločila zaradi fotografije, na kateri je Peterson z islamofobom, saj je ta v nasprotju s prizadevanji fakultete za zagotavljanje dialoga med pripadniki različnih ver. »Takšnega dialoga ne more biti, če se nekateri člani skupnosti čutijo osebno prizadete, ne zaradi svojih idej, temveč zaradi svoje identitete.«

Zagovorniki Jordana Petersona – teh tudi v Sloveniji ni malo, saj je pri Založbi Družina izšel prevod njegove knjige, avtor pa se je konec lanskega leta udeležil predstavitve v Ljubljani – so odločitev založbe Whitcoulls in Univerze v Cambridgeu pospremili z mislijo, da napis na majici ne more biti edini razlog za prepoved knjige oziroma štipendiranja. Povedno pa je, da se Peterson sprva ni odzval s pojasnilom ali morda zavrnitvijo sporočila, natisnjenega na majici. Šele v sredo, ko je izvedel, da je založba Whitcoulls vrnila njegovo knjigo na police, je za časnik The Times dejal, da bo v prihodnje storil vse, da ne bo fotografiran v bližini ljudi s »politično provokativnimi oblačili, saj bi lahko takšne podobe, izolirane in zunaj konteksta, izkoristili tisti, ki me – zelo blago rečeno – ne marajo«. Univerza v Cambridgeu za zdaj vztraja pri odločitvi.

Sicer pa se bo Peterson konec aprila v Torontu (končno) »soočil« s Slavojem Žižkom. V »nevtralni«, moderirani debati bosta razpravljala o nevtralni temi: o tem, kaj proizvaja več sreče – kapitalizem ali marksizem. Vidno je, da skuša Žižek v svojih izjavah s humorjem razbremeniti pričakovanja, ki se nanašajo na »usodnost« njunega srečanja. Tudi z mislijo, da ljudje tako željno čakajo razpravo, ker ima Peterson na obrazu tako obseden izraz, zanj pa so značilne silovite kretnje.