Bayer po prevzemu Monsanta v vse večjih težavah

Pred manj kot letom je bila delnica nemškega kemijsko-farmacevtskega koncerna Bayer na borzi vredna nekaj več kot sto evrov. Ta teden je bila cena le malenkost več kot 50 evrov. Borzna vrednost podjetja se je znižala za več deset milijard evrov.

Težave so se za Bayer začele s prevzemom družbe Monsanto, ameriškega konkurenta pri izdelkih za kmetijstvo in zloglasnega botra gensko spremenjenih rastlin. S prevzemom je nase prevzel tudi morebitno odškodninsko odgovornost za Monsantove grehe. Za najtežavnejšega se je izkazal njegov paradni herbicid RoundUp z aktivno učinkovino glifosat. Zanj je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) leta 2015 ugotovila, da je »verjetno rakotvoren«.

Predvsem v ZDA je to sprožilo val tožb onkoloških bolnikov, ki so prepričani, da so zboleli prav zaradi dolgoletne rabe tega herbicida. Trenutno je na ameriških sodiščih vloženih približno 11 tisoč takšnih odškodninskih zahtevkov.

Naglo zniževanje vrednosti Bayerjevih delnic se je začelo avgusta lani, ko je porota na sodišču v Kaliforniji v prvem takšnem primeru šolskemu vrtnarju prisodila pravico do odškodnine in Monsantu naložila plačilo 250 milijonov evrov. Nov udarec je sledil prejšnji teden: znova je bilo udeleženo kalifornijsko sodišče in spet je odločala porota. Razsodila je, da je bil herbicid RoundUp pomemben dejavnik pri razvoju raka tožnika Edwina Hardemana. Monsantova odgovornost in višina odškodnine bosta določeni v nadaljevanju procesa. Je pa seveda odločitev pomenila novo občutno znižanje vrednosti Bayerjevih delnic.

»Prevzem Monsanta je dober primer tega, kako ima lahko megalomanija vodstva nasprotni učinek od želenega,« so v komentarju navedli pri Deutsche Welle. »Predsednik uprave Werner Baumann je želel dokazati, da v nasprotju s svojimi predhodniki lahko pogoltne ameriškega tekmeca, zdaj pa mu je ta obležal v želodcu in mu zagotovil naziv največjega uničevalca tržne vrednosti delnic v zgodovini nemškega borznega indeksa DAX.«

Pri Bayerju so vsaj na zunaj še vedno samozavestni in prepričani, da so dokazi na njihovi strani. Drugače od IARC so vse večje regulatorne agencije na obeh straneh Atlantika prišle do zaključkov, da glifosat pri običajni izpostavljenosti zelo verjetno ni rakotvoren. Gre za izrazito znanstveno vprašanje, pri katerem pa se iz laikov sestavljene porote odločajo bolj na podlagi čustev kot dokazov.

Glifosat je v vse večji nemilosti. Evropska unija je konec leta 2017 dovoljenje za rabo tega pesticida sicer podaljšala za pet let, a so se številne države zaradi negativnega javnega mnenja kljub temu začele odločati za omejevanje rabe. V Sloveniji, kjer največ glifosata porabimo zunaj kmetijstva, denimo za zatiranje rastlinja ob železnicah in cestah, bo nekmetijska raba z oktobrom letos prepovedana, za rabo ob cestah in železnicah bo veljalo le še dveletno prehodno obdobje.

V kratkem pa naj bi bili znani tudi izsledki raziskave o bremenu raka na Dravskem polju, še posebej v kraju Rače in okolici. Tam stoji kemična tovarna Albaugh, kjer proizvajajo glifosat. Za raziskavo, ki jo financira družba Albaugh, so odgovorni na Onkološkem inštitutu.