Stanje sveta

Slovenija ima v svetovnem merilu izjemno bogato in pestro naravo predvsem zato, ker je na takem geostrateškem položaju, saj leži na stičišču panonskega, alpskega, dinarskega in mediteranskega sveta. Na naši državi s komaj 0, 004 odstotka površine planeta živi več kot en odstotek vseh znanih živih bitij na našem planetu. Bogastvo biodiverzitete se kaže v tem, da je bilo že pred leti pri nas določenih več kot petindvajset tisoč vrst živečih bitij, med katerimi je vsaj devetnajst tisoč živalskih vrst. Endemičnih vrst je vsaj osemsto petdeset, od tega jih več kot tristo živi v našem kraškem podzemlju. Tako bogata naravna dediščina obvezuje nas in še vse bodoče rodove, da jo varujemo in ohranjamo. Začnimo pri lastni glavi in pred svojim pragom!

Zavedati se moramo, da je vsako življenje prepleteno in odvisno od vseh številnih osebkov v rastlinskih in živalskih združbah, ki se združujejo v ekološke sisteme in se spreminjajo v prostoru in času. Vse se spreminja, samo zakoni narave so večni. Pred vsem svetom in pred nami so nujne spremembe, da bo človeštvo preživelo v tretjem tisočletju. Ni dovolj samo sprejemati in razglašati resolucije, zakone in etične norme, pač pa jih moramo spoštovati in uresničevati! Ogrožen je tudi Pariški sporazum o podnebnih spremembah z vsemi grozečimi posledicami za naravo, okolje in ljudi. Podnebne spremembe že povzročajo ujme, več vročinskih valov, suš in poplav ter orkanske viharje. V Sloveniji se temperature zvišujejo še hitreje od svetovnega povprečja, saj se je pri nas spodnja plast ozračja segrela v zadnjih petdesetih letih za dve stopinji, v Evropi pa za eno stopinjo.

Gozdovi imajo izjemno pomembne javne funkcije zaradi blaženja vremenskih ekstremov, zagotavljanja vodnih virov pitne vode, čiščenja zraka, ohranjanja in bogatenja ter varovanja zemlje za pridelavo hrane. Gozdovi pokrivajo 60 % Slovenije in zagotavljajo pogoje za življenje vseh vrst prosto živečih divjih živali, od mravlje do medveda. Ob grožnjah zaradi klimatskih sprememb so javne funkcije gozdov in gozdnate krajine samo še toliko bolj pomembne od lesa in zasebnih interesov 460. 000 lastnikov gozdov. Močno so se spremenile razmere tudi na področju rabe kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane zaradi zahtev po načelu maksimalnih donosov, kar dosežejo tudi s prekomerno porabo pesticidov, herbicidov ter s polivanjem zemljišč z gnojevko z vsemi škodljivimi primesmi iz farmske vzreje prašičev in govedi, kar uničuje naravo in zdravje ljudi.

Že pred tremi desetletji so bila po sklepu vlade gojitvena lovišča določena za preoblikovanje v zavarovana območja v rangu regijskih parkov, ki bi imela pred lovom prednostne naloge na področju izobraževanja, raziskovalnega dela ter dela z javnostmi na področju varstva in ohranjanja narave ter trajnostnega razvoja. V državnih prostorskih dokumentih je bilo na primer že določeno, da se območje gojitvenih lovišč na Kočevskem zaokroži v regijski park Kočevsko – Kolpa. Projekt je bil v celoti pripravljen že leta 1995. Strokovne podlage so bile ponovno preverjene na podlagi direktive EU za območja Natura 2000, vendar oblast teh območij še vedno ni zavarovala.

Našo majhno državo z dragoceno naravno dediščino smo razrezali in razkosali na majhne in zaprte prostore z avtocestami in drugimi prometnicami, ki preprečujejo divjadi in drugim vrstam živali dnevne prehode po stečinah in po sezonskih ter selitvenih poteh, kar siromaši gensko pestrost predvsem divjadi in velikih zveri. V svetu so že dolgo znane in uveljavljene rešitve za proste prehode preko prometnic z zelenimi mostovi, vendar pri nas tega še ni niti v projektih, čeprav so registrirane izgube velike. Samo v obdobju od leta 2011 do leta 2015 je promet pokončal 26.498 kosov srnjadi, 706 jelenjadi, 499 divjih prašičev, 47 gamsov,36 damjakov, 17 muflonov, 4. 517 lisic, 2. 238 jazbecev, 2. 638 poljskih zajcev, 1. 970 kun belic, 169 kun zlatic, 64 vider, 42 medvedov, 26 divjih mačk, 6 volkov, 8 šakalov in enega risa. O malih živalih, ki so žrtve prometa ob rednih in sezonskih poteh, ni niti podatkov.

Na podlagi teh ugotovitev so nujne spremembe, ki bi nam in bodočim rodovom zagotavljale trajnostno rabo narave, varnost in trajnost življenja. Gozdarstvo mora biti zavarovano pred zasebnimi interesi, zato naj bo v resorju za okolje in prostor, saj so tudi območja Natura 2000 in potencialni regijski parki določeni na najbolj ohranjenih gozdovih, ki so armatura za ohranjanje in varstvo narave in okolja. Samo gospodarjenje s posekanim lesom in predelava lesa naj bo v resorju za gospodarstvo. Sonaravna pridelava hrane je osnovni pogoj za zdravje ljudi in narave, zato je nujna temeljita prenova kmetijske politike. V resorju za infrastrukturo naj čimprej izdelajo načrte in vodijo izgradnjo zelenih mostov preko prometnic s pomočjo sredstev iz EU.

Vsi smo odgovorni za nujne spremembe, zato bodimo vsi Greta, ne glede na svoja leta!