Gromozanska grmada

Les v Evropski uniji velja za pomemben obnovljiv vir energije. Pomeni več kot polovico vse obnovljive energije, torej več kot hidroelektrarne, vetrne in sončne elektrarne skupaj. Predvsem je nepogrešljiv za ogrevanje gospodinjstev.

Lesna biomasa, kot je uveljavljeno skupno ime za različne oblike lesnih energentov (drva, sekanci, peleti ipd.), je ključnega pomena za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije, ki si jih je zastavila Evropska unija. Njena uporaba v energetske namene se je v zadnjem desetletju z gradnjo številnih sodobnih ogrevalnih sistemov močno povečala, tudi po zaslugi velikodušnih subvencij. Tudi Eko sklad v Sloveniji ponuja nepovratna finančna sredstva za vgradnjo kotlov na biomaso.

Hkrati pa so številni strokovnjaki prepričani, da je povečevanje kurjenja lesa doseglo točko, ko ne moremo več govoriti o trajnostni izrabi in ogljični nevtralnosti tega vira energije.

Napad na gozdove

Skupina nevladnih organizacij iz več evropskih držav in ZDA je v začetku marca na sodišče EU vložila tožbo proti Evropski uniji. Zahtevajo, naj v skladu z znanstvenimi dokazi lesni biomasi odvzame status obnovljivega vira energije. Zaradi povečevanja potreb po lesnem gorivu se namreč povečuje izsekavanje gozdov, v evropskih pečeh pa vse pogosteje zgorevajo lesni peleti, prepeljani prek Atlantika, iz ZDA in Kanade.

Že januarja lani, ob sprejemanju prenovljene evropske direktive ob obnovljivih virih energije, je več kot 800 znanstvenikov podpisalo peticijo, s katero so podprli strožjo definicijo sprejemljive uporabe lesne biomase v energetske namene. Po njihovem mnenju je sprejemljiva zgolj energetska izraba lesnih ostankov iz proizvodnje, nikakor pa ne uporaba lesa dreves, ki so bila že posekana z namenom energetske izrabe.

Les sam po sebi namreč ni nizkoogljični vir energije. Daleč od tega. Pri kurjenju lesa na enoto proizvedene energije v zrak izpustimo več ogljikovega dioksida kot pri kurjenju premoga. Kar lesu podeljuje status do okolja prijaznega goriva, je dejstvo, da rastoča drevesa srkajo ogljik iz zraka. Dokler stoječa drevesa z nadaljnjo vezavo ogljika krijejo izpuste, ki jih povzroča kurjenje posekanih dreves, energetska izraba lesa velja za ogljično nevtralno, njeni izpusti pa se ne prištevajo k državnim izpustom toplogrednih plinov.

Les sam po sebi ni nizkoogljični vir energije. Daleč od tega. Pri kurjenju lesa v zrak na enoto proizvedene energije v zrak izpustimo več ogljikovega dioksida kot pri kurjenju premoga.

A takoj ko energetska izraba lesa preseže gabarite lokalnosti, ko se z namenom zadovoljevanja povpraševanja po lesnem gorivu razvije mednarodna trgovina in ko se začnejo naravni gozdovi umikati plantažam hitro rastočih vrst, se ta nevtralnost izgubi.

»V kritičnem trenutku, ko bi si morale države kupovati čas pred podnebnimi spremembami, tak pristop ustreza prodajanju časa za spopadanje z njimi,« so med drugim v peticiji zapisali znanstveniki s prvopodpisanim Johnom Beddingtonom, profesorjem na oxfordski univerzi in nekdanjim glavnim znanstvenim svetovalcem britanske vlade. Glede na njihova opozorila bi za zagotavljanje zgolj tretjine deleža obnovljive energije, predvidenega po novi evropski uredbi, potrebovali celotni letni posek v evropskih gozdovih. In ker hkrati potreba po lesu za proizvodnjo izdelkov in papirja ne bo nič manjša, bo to neizogibno pomenilo povečano izsekavanje gozdov, tako doma kot v tujini. »Hkrati Evropa s tem postavlja nevaren zgled,« so še zapisali. »Dolgo časa smo države, kot sta Brazilija in Indonezija, spodbujali k varovanju njihovih gozdov, nova direktiva pa jim sporoča, naj le izsekavajo gozdove, dokler nekdo les sežge za pridobivanje energije.«

Pričakovati je, da bo izraba fosilnih goriv zaradi višanja cene emisijskih kuponov vse dražja. In s tem bo les vse bolj cenovno privlačna alternativa. »Višja ko bo cena ogljika, bolj se bo izplačalo sekati drevesa,« je septembra lani v reviji Nature zapisala skupina znanstvenikov iz ZDA in Evrope.

»Dolga leta potrošnike spodbujamo k uporabi recikliranega papirja, da bi ohranili drevesa, hkrati pa spodbujamo njihovo sežiganje.«

Strateško gorivo

Za Slovenijo je les kot gorivo ključnega pomena. Lesna biomasa pomeni več kot polovico obnovljive energije, sploh od gospodarske krize pa se njena uporaba za ogrevanje močno povečuje in izrinja uporabo kurilnega olja. »Živimo v delu sveta, kjer je ogrevanje nuja,« pravi dr. Nike Krajnc, strokovnjakinja za uporabo lesa v energetske namene z Gozdarskega inštituta Slovenije. »Kaj je naša alternativa? Samo fosilna goriva.« Če bi les izvzeli iz obnovljivih virov energije, bi imeli po njenem mnenju v Sloveniji pa tudi v marsikateri drugi evropski državi resne probleme z doseganjem ciljev na področju rabe obnovljivih virov energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

Slovenija je bogata z lesom. Gozd pokriva skoraj 60 odstotkov države. »Logično je, da se zanašamo na les kot energent. Več kot 75 odstotkov gozdov je v zasebni lasti. Poseljenost podeželja je zelo razpršena, kar onemogoča večjo pokritost z daljinskimi sistemi ogrevanja.«

Po podatkih Gozdarskega inštituta se več kot 50 odstotkov gospodinjstev na podeželju še vedno ogreva z lesnimi gorivi. Od tega jih več kot polovica drva izdela sama v svojem gozdu, nadaljnjih 29 odstotkov pa jih kupi neposredno pri kmetu. Velik del ogrevanja gospodinjstev na slovenskem podeželju temelji na samooskrbi z lesom, kar pomembno blaži energetsko revščino. Hkrati so številne gozdne parcele tako majhne, da jih ne bi bilo mogoče ekonomsko izrabljati za nič drugega kot za samooskrbo z drvmi. »Še dobro, da imamo možnost energetske izrabe, sicer ljudje sploh ne bi hodili v gozd in ne bi izvajali nujnih gojitvenih del.«

Kot ob tem še opozarja Nike Krajnc, Sloveniji nihče ne more očitati slabega upravljanja gozdov.

»Že desetletja gospodarimo tako, da ne posekamo celotnega letnega prirastka. Naše lesne zaloge se kljub izrabi še vedno povečujejo.«

V energetske namene porabimo od 15 do 20 odstotkov posekanega lesa, od tega le približno tretjina pride neposredno iz gozda, večino lesnih goriv pa pomenijo lesni ostanki iz predelave. Tisti del lesa, ki roma neposredno v peči, pa za druge namene praviloma ni uporaben.

»Zaradi krčenja lesnopredelovalne industrije za velik del lesa, predvsem listavcev, sploh nimamo druge možnosti kot energetsko izrabo.«

Pogojna zelenost

Tožba za izvzetje lesne biomase iz obnovljivih virov energije po mnenju Nike Krajnc nima velikih možnosti za uspeh in je bolj namenjena pridobivanju pozornosti. »Verjamem pa, da se bo EU odzvala in morda zaostrila kriterije za trajnost lesnih goriv, podobno, kot se je to zgodilo v primeru tekočih biogoriv, ko so se ta začela zajedati v proizvodnjo hrane.«

Dokler je les primarno uporabljan kot energent za ogrevanje gospodinjstev, v tem ne vidi velikega problema. Vsekakor pa so varovalke potrebne. »Problem z energetsko rabo lesa nastane takrat, ko lesna goriva transportiramo na velikih razdaljah in jih uporabljamo v velikih in manj učinkovitih sistemih in ko zaradi energetske rabe v EU izsekamo gozdove na drugi strani sveta. V takem primeru se lokalnost rabe energenta izgubi.« Ljubljanska toplarna, kjer del premoga že od leta 2006 nadomeščajo z lesnimi sekanci, je bila dolgo časa les denimo prisiljena uvažati iz Hrvaške. »Trajalo je skoraj deset let, da se je trg v Sloveniji dovolj organiziral, da v Ljubljani večinoma kurimo sekance slovenskega izvora.«

Z gozdom bogate države les lahko izrabljajo trajnostno, pri tistih, ki se prvenstveno zanašajo na uvoz, pa je taka politika zelo vprašljiva. Velika Britanija denimo uvozi več kot 90 odstotkov lesnih goriv, Italija več kot 80 odstotkov.

Se pa tudi v Sloveniji uveljavljajo nekatere netrajnostne prakse, predvsem na področju vse bolj priljubljenih lesnih peletov, saj jih hkrati množično uvažamo in izvažamo. »Pri tem je del uvoza tak, da jih po uvozu z Balkana zgolj prepakiramo in izvozimo naprej v Italijo.«

Osemdeset odstotkov lesnih goriv v Sloveniji pa še vedno pomenijo drva. In eden večjih problemov je (ne)primerno skladiščenje in sušenje. »Še vedno je velik del drv, ki so neprimerna za kurjenje, na grobo bi rekla, da je takih približno tretjina.« Rezultat je povečano onesnaženje zraka s prašnimi delci.

Les kot energent ima torej, zaključi Nike Krajnc, cel kup prednosti, pa tudi težav. »Njegova raba je sprejemljiva, ko govorimo o lokalni izrabi kakovostnih lesnih goriv, ki jih porabljamo v sodobnih pečeh. Tako kot so nekatere gobe zgolj pogojno užitne, so tudi lesna goriva samo pogojno prijazna do okolja.«