5. 4. 2019 | Mladina 14 | Družba
Premagovanje razuma
Dovoljenje TEŠ za uvoz premoga
Prizor iz filma Mesto Svetlobe - dom družine Laznik, ki živi nad Termoelektrarno Šoštanj. Film prikazuje, kako dolina živi in umira z elektrarno.
© Arhiv Mladine
Kot nalašč je na 1. april odjeknila novica, da je Agencija RS za okolje Termoelektrarni Šoštanj konec marca odobrila uporabo uvoženega premoga za proizvodnjo elektrike. Ker naj bi bil uvoženi premog tako ali tako kakovostnejši in bolj »čist« od velenjskega lignita, TEŠ za ta korak niti ne potrebuje novega okoljevarstvenega soglasja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 4. 2019 | Mladina 14 | Družba
Prizor iz filma Mesto Svetlobe - dom družine Laznik, ki živi nad Termoelektrarno Šoštanj. Film prikazuje, kako dolina živi in umira z elektrarno.
© Arhiv Mladine
Kot nalašč je na 1. april odjeknila novica, da je Agencija RS za okolje Termoelektrarni Šoštanj konec marca odobrila uporabo uvoženega premoga za proizvodnjo elektrike. Ker naj bi bil uvoženi premog tako ali tako kakovostnejši in bolj »čist« od velenjskega lignita, TEŠ za ta korak niti ne potrebuje novega okoljevarstvenega soglasja.
Lignit je zelo umazano gorivo. Termoelektrarna-toplarna Ljubljana, ki uporablja indonezijski premog, se denimo na svoji spletni strani hvali, da ima ta premog za 60 odstotkov višjo kurilno vrednost, poleg tega pri izrabi nastaja sedemkrat manj pepela in osemkrat manj žvepla kot v Šoštanju. Seveda pa je transport premoga čez polovico planeta ravnanje, ki v današnjem svetu meji na kriminal. Kot je poročala TV Slovenija, so v TEŠ predvideli vsakodnevno vlakovno kompozicijo s 1200 tonami premoga, ki bi ga nato do deponije prepeljalo 60 tovornjakov.
V TEŠ zatrjujejo, da so za dovoljenje zaprosili bolj na zalogo, za vsak primer, če bi grozil izpad proizvodnje velenjskega premogovnika, in da za zdaj nimajo načrtov za mešanje lignita z uvoženim premogom.
Na velenjski občini protestirajo, češ »naj se v Šaleški dolini kuri le šaleški premog«, in trdijo, da je premoga pri njih dovolj. Zmanjševanje števila zaposlenih v premogovniku in to, da se kurilna vrednost lignita zelo spreminja, daje slutiti, da vse ni tako idilično.
Eden glavnih argumentov v prid gradnji šestega bloka TEŠ je bilo prav zanašanje na domači energent. Zalog v velenjskem premogovniku naj bi bilo dovolj za celotno predvideno življenjsko dobo elektrarne. V TEŠ pa so že novembra lani, več kot 30 let pred predvidenim iztekom življenjske dobe, ARSO zaprosili za možnost uvoza premoga.
Okoljski minister Jure Leben je v začetku februarja na Twitterju zapisal, da bi morali pred izdajo dovoljenja za uvoz premoga razjasniti, »ali so pristojni zavajali o kakovosti in količini premoga«. Kmalu zatem je bil prisiljen v odstop. Leben in tudi novi okoljski minister Simon Zajc sta sicer po objavi novice o dovoljenju za uvoz premoga dejala, da bi bolj kot o tem morali razmišljati o predčasnem zaprtju elektrarne. Morebitno uvažanje premoga bi dejansko še povečalo njeno že tako večdesetmilijonsko izgubo.
Velenjski župan Bojan Kontič je v sporočilu za javnost prst usmeril v sočasno obratovanje petega in šestega bloka elektrarne, češ da je zaradi slabše učinkovitosti petega bloka izraba premoga »nepreudarna«. Je pa hkrati tudi pristavil svoj lonček podpori obratovanju TEŠ. »Očitno je, da je potrebne več električne energije iz TEŠ, kot jo lahko proizvede blok 6, in da sta tako TEŠ kot Premogovnik Velenje za energetsko oskrbo Slovenije še kako potrebna.«
Agencija za okolje v izdani odločbi sicer meni, da uvoz premoga ne bo škodljivo vplival na okolje in ljudi, zagotovo pa bo uničujoče vplival na zaupanje ljudi v institucije. Dokler bo država dopuščala takšno prakso, je vsakršno pozivanje k individualnemu ukrepanju v imenu boja proti podnebnim spremembam obsojeno na neuspeh. Agencija je s to potezo mladim, ki so nedavno množično zahtevali odločnejše ukrepanje države, pokazala sredinec
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.