V napadih na mariborskega župana Saša Arsenoviča se kaže kultura nasilja

Kaj se dogaja v Mariboru? Zakaj se mariborski župan upravičeno boji za svojo varnost in varnost svoje družine? Prvi napadi so se zgodili konec marca, ko so razbili steklo na gostišču Maribor in z eksplozivnim telesom poškodovali šipe na restavraciji Rožmarin; oba lokala sta v lasti Saša Arsenoviča, uspešnega poslovneža. Z županovega premoženja so napadi kmalu prešli na samega župana in njegove bližnje; konec marca so neznanci poškodovali vrata njegove hiše, Arsenovič pa je tedaj razkril, da se to ni zgodilo prvič.

Dogodki sodijo k najnovejšemu izbruhu nasilja, ki se razrašča po mestu ob Dravi. Tam vznikajo grafiti z nacističnimi simboli, predlani jeseni so desničarski skrajneži sredi noči pretepli stanovalca skvota Pekarna, domnevno zaradi njegovega angažmaja pri prepovedi koncerta hrvaškega proustaškega pevca Thompsona. Pred dobrim letom so – spet neznani – vandali vlomili v lokal Cantante in stene porisali s kljukastimi križi. Po ustaljenem scenariju je bila konec februarja napadena pisarna lokalnega odbora stranke Levica; prenapeteži so z granitnimi kockami razbili pročelje.

Obstaja vrsta indicev, da so skrajneži povezani z najradikalnejšim krilom nogometnih navijačev Viol. Prav te strukture so sestavljale telesno stražo nekdanjega župana Franca Kanglerja; šele ko so mu v maniri rimskih pretorijancev obrnile hrbet, so protesti leta 2012 resnično uspeli. To ni ušlo Kanglerjevemu nasledniku Andreju Fištravcu, zato je počel vse, da bi se navijačem prikupil. Tako jim je vztrajno obljubljal prenovo stadiona Ljudski vrt, naklonjenost pa nazorno pokazal, ko ni želel javno obsoditi neonacističnih simbolov, s katerimi so Viole mahale med tekmami. Zavajanje se mu je skoraj splačalo, pred lanskimi volitvami so mu Viole izrazile podporo, vendar ni zadostovala. Ko je »Fištra Viola« izpadel iz boja za nov županski mandat, so navijači javno podprli – Franca Kanglerja.

Arsenovič, ki je na volitvah zmagal z obljubo, da bo presekal s starimi praksami, že zaradi priimka, pa tudi zato, ker se ne kaže na tekmah in ne paradira v dresu NK Maribor, nikoli ni bil njihov človek, vsaj ne človek radikalnega jedra Viol.

Naključje ali ne, poskusi ustrahovanja mariborskega župana so se začeli nedolgo za tem, ko je nova mestna oblast sprejela proračun za leto 2019 in je postalo jasno, da bo obnova zahodne tribune Ljudskega vrta odložena vsaj še za leto dni. In še eno naključje, stranka Levica, ki so ji neznanci sesuli projektno pisarno, je bila edina politična stranka, ki je lani jeseni obsodila divjanje navijačev; ti so na tekmi vrgli gorečo baklo, ki naj bi bila priletela v otroka.

Seveda pa radikalci med Violami niso edini, ki so bili pred Arsenovičem navajeni drugačnega odnosa županstva. Razloge za zamere do njega imajo tudi direktorji mariborskih javnih podjetij, ki jim je naložil transparentnejše poslovanje, poleg tega pa je napovedal ustanovitev javnega holdinga, s katerim naj bi posekal številne izmed lovk, ki obvladujejo omenjene družbe. Ali kot je dejal župan sam: »Posegam v marsikateri prstek, ki je v marmeladi, ki ni njegova. Prstkov je dosti, marmelad je dosti, krog možnih nezadovoljnežev je precejšen.