V strahu pred Harryjem Potterjem

Minulo nedeljo dopoldne je Jan Kucharski, župnik v eni izmed cerkva v poljskem pristaniškem mestu Gdansk, farane po maši popeljal na kraj v bližini cerkve, da bi tam še z dvema duhovnikoma opravil nenavaden obred: sežig knjig in predmetov, ki naj bi bili vsebovali »negativno energijo« oziroma širili »vraževerje«. Med predmeti, ki so se znašli na grmadi, so bili denimo afriška plemenska maska, hindujski verski kipec, celo dežnik z risano junakinjo Hello Kitty, predvsem pa kopica v njihovih očeh »škodljivih« knjig: roman Somrak avtorice Stephanie Meyer, knjige hindujskega guruja Osha in romani o čarovniku Harryju Potterju J. K. Rowling.

Fotografije sežiganja »zlih« predmetov in knjig je na računu na Facebooku objavila skupina SMS iz nebes, fundacija s sedežem v bližnjem mestu Koszalin. V zapisu pod fotografijami je kot razlog za sežig navedla starozavezne obsodbe sledenju magičnemu in lažnim prerokom. Med njimi zapis: »Podobe njihovih bogov sežgite v ognju; ne žêli si srebra in zlata, ki je na njih, in si ga ne jemlji, da se s tem ne zapleteš v zanko; kajti to je gnusoba za Gospoda, tvojega Boga.« Sicer pa po poročanju spletnega portala Trybuna Polska poljska cerkev menda že pripravlja seznam »spornih« oziroma »škodljivih« knjig. »Razmere so resne,« so zapisali na portalu.

Seveda so podobe sežiganja etnografskih predmetov in fantazijske literature, zlasti potem ko so o dogodku poročale tuje medijske hiše, tudi BBC in Guardian, med uporabniki spletnih omrežij sprožile burne odzive. Le redki so dejanje duhovnikov odobravali. Povedno pa je, da poljska škofovska konferenca in lokalna škofija dogodka nista komentirali. Tiskovni predstavnik škofije Koszalin Wojciech Parafianowicz je dejanje duhovnikov opredelil kot »napačno«, a v isti sapi dodal, da imata okultno in magija »slab vpliv na človeško življenje«.

Liberalnejši poljski kleriki so ostreje obsodili sežig knjig. Dominikanec Pawel Guzynski je na računu na Facebooku zapisal, da je bil sežig prej dokaz »padca pametne vere kot nespametnih vraževerij«. Tudi duhovnik Kazimierz Sowa mu je pritrdil z besedami, da nošenje duhovniškega talarja »ne varuje pred običajno neumnostjo«. Odločno pa je sežig v javnem pismu, ki ga je objavila Gazeta Wyborcza, obsodil ugledni politični komentator in profesor fizike Lukas Turski. Zapisal je, da je »bila udeležba otrok pri dogodku dejanje nezaslišane demoralizacije«.

Sežiganje nekaj deset knjig pred cerkvijo v Gdansku bi seveda lahko razglasili le za bizarnost poljskih eksorcistov ali se vprašali, kako trdna je večnost katoliške cerkve, če jo lahko ogrozi namišljeni junak Potter, če ne bi ravnanje poljskih duhovnikov obudilo zgodovinskega spomina na deset tisoče »prepovedanih« knjig, ki so jih v prejšnjih stoletjih, seveda tudi v Sloveniji, zmetali v ogenj predstavniki RKC.

Vsak sežig »prepovedanih« knjig pa seveda vedno spomni na pesnitev Almansor, v kateri je nemški pesnik Heinrich Heine leta 1821 preroško zapisal: »Tam, kjer sežigajo knjige, na koncu sežigajo tudi ljudi.«