Ogenj in sovraštvo

Požari na velikih, starih, častitljivih stavbah, cerkvah niso redkost. Posebno ne na tistih, ki imajo leseno ostrešje. V zgodovini je gorelo veliko cerkva, stolnica svetega Pavla v Londonu, dunajska stolnica svetega Štefana, stolnica svetega Petra v Yorku, gorele so v srednjem veku, gorijo še danes. Požar v pariški stolni cerkvi Notre-Dame je bil seveda pretresljiv, gre za eno najbolj znanih katoliških cerkva na svetu z izjemnimi umetninami in kulturnim pomenom, gorela je, kot so dejali nekateri, evropska civilizacijska dediščina, dokaz, do kam sega vera v boga (in, dodajmo, želja po moči, vplivu, bahatih višavah).

Osuplost, žalost, pretresenost, pa tudi vzajemnost in solidarnost, čustva, ki so te dni prevevala Francoze, so pričakovana. Ko gorijo simboli naroda, simboli države, četudi je ta laična, torej necerkvena, je ta država, njena skupnost ogrožena, zato se ljudje hitro povežejo, razmišljajo o tistem, kar jih povezuje, ne pa ločuje. To, da gre za pogled na ne najbolje vzdrževano gotsko cerkev, je v simbolnem pomenu nebistveno. Če gori stoletja stara cerkev, lahko jutri zagori tudi mir, vse, kar nas povezuje.

To nas pripelje do nekaterih odzivov, ki so se razširili po internetu, tem omrežju neumnosti in zlobe. Algoritmi jih niso preprečili. V nekem posnetku gorenja katedrale, delilo si ga je več kot 40 tisoč uporabnikov, naj bi se slišalo, kako neki moški kriči »Allahu Akbar!«, bog je velik – izkazalo se je, da gre za ponaredek. Zakrožil je tudi moten, močno povečan videoposnetek človeka, ki se med požarom sprehaja po balkonu na cerkvenem pročelju, med drugim ga je objavil portal resnice Nova 24tv, in pojavila so se namigovanja, da gre za požigalca, verjetno muslimana, četudi je bil na posnetku eden izmed delavcev. Hitro so se priključili fake news portal Infowars, različne konspirativne strani, oglasil se je ameriški skrajni desničar Richard Spencer, ki je tvitnil, da lahko požar v Parizu spodbudi belega človeka k vnovičnemu prevzemu oblasti.

Vsi ti portali, vsi ti ljudje so poskušali s požarom dokazati, da na svetu poteka vojna med civilizacijami, med rasami, med verami.

Tudi v Sloveniji imajo veliko posnemovalcev. Prvi je poslanec SDS Branko Grims. Kakšen človek moraš biti, da še v času, ko gori cerkev, sledilcem mirno namigneš, da ne gre za nesrečo, pač pa za namerni požig? »Krščanska Notre Dame je že bila žrtev napada islamistov. Evropa si zatiska oči pred spopadom civilizacij in barbarstva, ki na njenih tleh vse bolj plamti. Plameni, v katerih izginja Notre Dame, Naša Gospa, so zato simbolni konec veličastne evropske civilizacije.« Gre za tvit politika, ki je predsednik ustavne komisije v državnem zboru. Grimsu je sledil Žan Mahnič, Janez Janša pa je plamene primerjal z »načrtno razgradnjo tisočletne evropske civilizacije« in dodal, da je to morda evropski 11. september.

Nič od tega ni res. Francoski preiskovalci za zdaj niso našli nikakršnega dokaza, da je šlo za požig, požar preiskujejo kot nesrečo, kot posledico nenamernega dejanja.

Kakšen človek moraš biti, težko je uporabiti ta izraz, da ognjene zublje, v katerih izginja kulturna dediščina, izkoriščaš za spodbujanje sovraštva? Nekaj so govorice, nekaj, če to počno anonimni troli, nekaj drugega, če to počne pomemben poslanec največje opozicijske stranke. Za takšne ljudi, kot je Branko Grims, obstaja poseben krog pekla, kakšna podvrsta osmega kroga, kamor je Dante razporedil prevarante, sleparje, licemerce in podobne grešnike.