Študentski lobisti

Nepotrebne posrednike pri opravljanju študentskega dela je neuspešno skušalo odpraviti nekaj vlad. Zdaj se težave loteva vlada Marjana Šarca, ki je odpravo študentskih servisov obljubila v sporazumu o sodelovanju s stranko Levica.

Poslanec Levice Matej Vatovec pravi, da »bomo do začetka maja oblikovali rešitev, potem pa sledi usklajevanje z delovno skupino ministrstva za delo. Pričakujem, da bo predlog oblikovan do poletja.« Napovedane spremembe povzročajo paniko med študentskimi baroni, najprej so se odzvali s protestno izjavo, zadnje tedne pa so redni gosti v prostorih državnega zbora in ministrstva za delo, kjer lobirajo za ohranitev zdaj veljavne ureditve.

Predstavniki posredniškega servisa ŠS, d. o. o., so 2. aprila obiskali ministrstvo za delo, ki ga vodi Ksenija Klampfer, ker so jih »zanimali načrti sprememb na področju študentskih servisov, hkrati pa so predstavili svoje delovanje v dejavnosti«. Isti dan so šli v akcijo pri podjetju Mladinski servis; to je na ministrstvo in posamezne poslanske skupine poslalo »pismo protesta proti spremembam na področju posredovanja študentskega dela«. Devetega aprila je podoben protestni dopis v državni zbor poslala še Študentska organizacija Slovenije.

To pa niso edine dejavnosti, s katerimi študentski servisi branijo privilegije; 1. aprila so predstavniki in predstavnice sedmih servisov medijem poslali javni poziv proti odpravi njihove posredniške dejavnosti. V njem so med drugim svarili pred »skrajno nevarnimi, zunajpravnimi in prevratniškimi cilji takšnega početja«.

Ta poziv je oblikoval direktor podjetja Mladinski servis Darko Kutoš; njegova družba je leta 2017 prijavila 92 tisoč evrov prihodkov in štiri tisočake čistega dobička. Pridružili so se mu še servisi Študentski, d. o. o., (leta 2017 je prijavil 1,3 milijona prihodkov), Eurosplet (1,1 milijona prihodkov), Tur Servis (450 tisoč evrov), Mladinski servis Zamorc (241 tisoč evrov), Posavc (3,9 milijona) in Mladinski servis Velenje (641 tisočakov). ŠS, d. o. o., ki je lobiral na ministrstvu, pa je leta 2017 prijavil 6,3 milijona evrov prihodkov in 125 tisoč evrov čistega dobička.

Ti prilivi so bili skoraj v celoti ustvarjeni s posredovanjem študentske delovne sile podjetjem. Ta morajo pri vsaki študentski napotnici plačati približno petino zneska za koncesijo, od tega gredo štirje odstotki študentskemu servisu, štiri odstotke pa prejme ŠOS.

Samo lani so študentski servisi za posredovanje dela po koncesijah skupaj prejeli nekaj manj kot deset milijonov evrov. Vsaj del tega denarja bi lahko namesto v žepih njihovih zasebnih lastnikov končal v proračunu države, saj bi ta lahko – bodisi prek posebej za to ustanovljene agencije bodisi prek zavoda za zaposlovanje – sama opravljala storitve posredovanja študentskega dela. S tem bi se znižali zneski, ki jih morajo zdaj za ta namen plačevati podjetja.

Toda študentski baroni se privilegijem ne mislijo odpovedati. Kako daleč so pri tem pripravljeni iti, so pokazali že leta 2010 z organizacijo protestov, ki so se končali s sramotnim kamenjanjem parlamenta. »Seveda bodo lastniki študentskih servisov stopnjevali pritiske,« pravi poslanec Vatovec, »vendar je koalicija dala besedo, da bo spoštovala podpisani sporazum, in tudi ministrica je jasno povedala, da podpira naše rešitve. Predvsem pa opažam, da javnost spoznava, da se na tem področju zdaj dogaja precej sumljivih aktivnosti in da ga je treba urediti.«