Intervju: Andrej Simončič 

V zanimivem in vsebinsko bogatem pogovoru z direktorjem Kmetijskega inštituta sem pogrešal besedo o našem kmetijstvu in sortnem oziroma pasemskem izboru multinacionalk. Sem spada tudi vprašanje, katera „zaščitna“ sredstva so predpisana, ker izbrane sorte rastlin brez teh dodatkov preprosto ne uspevajo. Toliko o vrzeli v pogovoru.

Pa še nekaj besed o glifosatu. Razprava o rakotvornosti še poteka, na strani ameriških sodišč so bile prisojene zelo velike odškodnine, tako da menedžerje v nemškem Bayerju zelo boli glava, saj so s težkimi milijardami kupili Monsanto. Toda v senci razprav o rakotvornosti ostaja druga, zelo pomembna plat zadeve. Glifosat je namreč motilec regulacije. Nanesti ga je treba na liste, povzroči pa preobilno rast zelenih delov, ki jim korenine ne morejo slediti, zato rastlina usahne. Monsanto je vzgojil sorte kulturnih rastlin, ki so za tega motilca neobčutljive. Kdor ima kaj pojma o biologiji, pa ve, da so regulacijski mehanizmi živali in rastlin biokemično podobni, da torej motilec rastlinske regulacije prav lahko moti tudi kako živalsko regulacijo. Žitna polja škropijo s sredstvi, ki delajo žitne bilke krajše, kar je zelo ugodno za strojno žetev; toda ta sredstva povzročajo neplodnost pri konjih. Kakšne učinke ima glifosat pri ljudeh, se še ne ve, a morda povečuje sprejemljivost za raka in za to ni treba iskati vzroka v dodatkih, ki jih ima Roundup ob glifosatu. Pa tudi spremembe biokemije rastlin, ki so jih naredili odporne na glifosat, so spremembe naše hrane. Kako smo lahko prepričani, da so nam neškodljive? Sklepam, da bo vaš intervjuvanec kmalu spremenil svoje danes še pozitivno mnenje o glifosatu.