V zdravstvu ni nedolžnih

V članku z zgornjim naslovom (Mladina, 19.4.2019, str. 26) je napisanih nekaj netočnih dejstev v zvezi s poslovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na podlagi katerih avtor bralca napelje na zaključek, da so razlogi za »upor in zahteve po privatizaciji« družinskih zdravnikov ter za druge težave v zdravstvu v tem, da tudi ZZZS (poleg Ministrstva za zdravje) “ni bolje opravljal svojih nalog”.

Strinjamo se z oceno, da je stanje v družinski medicini resno in da je potrebno ukrepati na različnih ravneh, da bi izboljšali pogoje dela in kakovost obravnave pacientov pri družinskih zdravnikih. Dejstvo je, da je v Sloveniji število zdravnikov nizko v primerjavi z drugimi državami EU, še posebej izstopa primarna raven. Vsi v zdravstvu tudi vemo, kdo je (in je bil) v državi odgovoren za javno zdravstveno mrežo, za načrtovanje in izvajanje specializacij. ZZZS na tem področju ni imel in nima nobenih pooblastil. Sedanje stanje je posledica slabo opravljenega dela na tem področju in delno tudi skromnih sredstev za zdravstvo v času javno-finančne krize 2009-2013. Prepričani smo, da aktualno stisko lahko rešujemo s povečanjem števila zdravniških timov, različnimi spodbudami za zaposlovanje družinskih zdravnikov, prenosom določenih nalog na druge zdravstvene sodelavce in z razbremenitvijo na področju administracije. ZZZS je v tem segmentu s predstavniki družinske medicine zaznal vrsto priložnosti, ki jih že izvajamo, nekatere pa terjajo spremembo aktov na različnih nivojih, tudi v Državnem zboru, ker terjajo spremembo zakonodaje, na primer ureditev na področju povračila potnih stroškov do najbližjega izvajalca. Pravkar pripravljamo uvedbo elektronskega bolniškega lista, ki bo zmanjšal tudi število obiskov v ambulantah družinske medicine. Pripravili smo tudi obsežen seznam več kot 18 administrativnih poenostavitev, ki smo jih identificirali skupaj s Koordinativnim telesom družinske medicine, ki ga še dopolnjujemo s predlogi iz različnih okolij.

Prav tako ne drži navedba, da ZZZS ne določa in posodablja standardov in normativov zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako so npr. standardi in normativi za financiranje ambulant družinske medicine zelo jasno opredeljeni, težava pa je v tem, da bi jih želeli nekateri zmanjšati v letošnjem letu za 22% (na 1.895 glavarinskih količnikov), kar zahteva dodatnih 292 družinskih zdravnikov, ki pa jih ni na trgu dela. ZZZS samostojno ali v sodelovanju z drugimi deležniki v sistemu opredeli standarde in normative zlasti v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, letnem Splošnem dogovoru in Sklepu o načrtovanju, beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev. Omenjeni dokumenti so bili namreč v letu 2018 spremenjeni natanko 8-krat in so tudi javno dostopni na spletni strani. 15.6.2018 pa se je Skupščina ZZZS seznanila tudi z dokumentom ZZZS »Načrt posodabljanja standardov in normativov zdravstvenih storitev«, ki ga posredujemo tudi avtorju zgoraj navedenega članka, saj na ta način zavračamo njegovo navedbo, da »vse do danes teh standardov nismo dobili«. Res pa je, da ZZZS ni pristojen za opredelitev vseh standardov in normativov v zdravstvu ter da je potrebno le-te sprejeti in posodabljati zlasti na ravni Državnega zbora RS (dolgoročni nacionalni program zdravstvenega varstva), Ministrstva za zdravje (oblikovanje mreže javne zdravstvene službe) in delodajalcev (bolnišnice, zdravstveni domovi…).