Svet zunaj gospodarske rasti

Ta teden je izšel slovenski prevod knjige Odrast: besednjak za novo dobo (Giacomo D’Alisa, Federico Demaria in Giorgos Kallis; prevedel Tadej Turnšek), ki govori o alternativah kapitalizmu.

Čtivo opisuje možnosti življenja, ki ni vezano zgolj na gospodarsko rast, temveč temelji na vzpostavitvi drugačnih družbenih odnosov. Okoljevarstvenik dr. Dušan Plut je platformo »odrasti« označil za enega od »najobetavnejših, sistemsko dodelanih in realističnih družbenopolitičnih načrtov za globinsko reševanje okoljskih, ekonomskih, socialnih in medgeneracijskih protislovij civilizacije prve polovice 21. stoletja«.

Besede ’odrast’ v SSKJ ne boste našli, izhaja iz angleške besede ’degrowth’, ki pomeni ’odmik od rasti’. V ZDA o tem govori Alexandria Ocasio-Cortez v svojem Green New Dealu, lani so v evropskem parlamentu o odrasti pripravili konferenco. No, tam so zamisli malce omilili, uporabljali so »milejši« izraz post-growth in ne degrowth.

Predgovor k Besednjaku za novo dobo je napisala raziskovalka mag. Ajda Pistotnik. »Pomembno je vedeti, da pri odrasti ne gre za krčenje ali nerast, temveč za pravičnejšo, participativno in okoljsko trajnostno družbo. Družbeni razvoj se razume zgolj prek indikatorja BDP, ta pa ne govori o razvoju, temveč tehnično meri produkte. BDP ne ločuje med koristnim in nekoristnim, saj ne more izmeriti gospodinjskega, skrbstvenega ali prostovoljnega dela, meri samo storitve, ki vključujejo izmenjavo denarja,« pojasnjuje Ajda Pistotnik in dodaja, da bi z alternativnim načinom ohranili kakovost življenja, hkrati pa bi imeli dovolj prostega časa, saj bi imeli med drugim krajši delovnik. »Takšne prakse po svetu že obstajajo, imajo pozitivne učinke. Več počitka pomeni manj bolezni, manj bolniške odsotnosti, to pa ustreza tudi delodajalcem, saj s tem dobijo zadovoljnejše delavce. Obenem se s takšnimi praksami omogoča zaposlitev več ljudem, saj se sprosti delovni čas,« pravi raziskovalka.

Odrast promovira tudi minimalno podporo za neodvisnost, ki pa ni v celoti izplačana v denarju, temveč delno v dostopu do javnih storitev, kot so brezplačen javni prevoz, brezplačen dostop do vode, elektrike in drugega, bistvenega za dostojno življenje. Odrastniki se zavzemajo za večjo vključenost prebivalcev pri odločanju v lokalnih skupnostih, za razvoj decentraliziranih obnovljivih virov, energetsko sanacijo stavb, zmanjšanje toplogrednih plinov – zagovarjajo sončno in vetrno energijo, pa tudi vodno, a ne v občutljivih ekosistemih. »Če prizadevanja odrasti lokaliziramo, lahko omenim zaposlitveno sliko v Sloveniji, ki je centralizirana v Ljubljani. Policentrični strateški razvoj bi razbremenil prestolnico,« poudarja Ajda Pistotnik.

Odrast ni ideološko zacementirano gibanje, je proces, ki teorijo razvija z razpravami, preizkuša, preverja, išče nove prakse, se nenehno razvija. A vrnimo se h knjigi, ta ponuja nove izraze za novo obdobje. V vsakem poglavju najdemo temeljno teorijo ali prakso, ki je plod dela strokovnjakov z različnih področij, od minimalnega temeljnega dohodka do politične ekologije. Vredno pozornosti in prebiranja.