Bi se z mejo 0,0 promila izognili več prometnim nesrečam?

Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je predlagala nove ukrepe za znižanje stopnje dovoljene meje alkohola v prometu, pri čimer jo podpira koalicija nevladnih organizacij s področja javnega zdravja

AVP se zavzema za znižanje stopnje dovoljene meje alkohola v prometu s trenutnega 0,5  na 0,2 grama alkohola na kilogram krvi. Ob tem so Ministrstvu za infrastrukturo podali tudi predlog za strožjo obravnavo voznikov, ki imajo v krvi več kot 1,1 promila alkohola. Prav ti so za volanom namreč najbolj nevarni. Največ hudih prometnih nesreč so v letu 2018 povzročili tisti alkoholizirani vozniki, ki so imeli v krvi zelo visoko vsebnost alkohola. Prav tako lani so po poročanju  Dnevnika pri kontrolah prometa policisti kaznovali 12.000 voznikov  zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Kazni za tak prekršek se gibljejo od globe od 300 do vsaj 1200 evrov in izrek 4 do 18 kazenskih točk, odvisno od teže prekrška.  

Podporniki predloga upajo, da bomo z zmanjševanjem dovoljene vsebnosti alkohola v krvi, v Sloveniji postopoma dosegli ničelno toleranco do alkohola v prometu. S tem, ko bi bila uzakonjena ničelna vsebnost alkohola, pitje manjših količin pred vožnjo voznikom ne bi predstavljalo skušnjave. Glede na število nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani udeleženci prometa, bi se z mejo 0,0 promila izognili več prometnim nesrečam s hujšimi poškodbami in smrtnim izidom. Delež alkoholiziranih povzročiteljev teh nesreč kljub upadanju števila smrtnih žrtev ostaja zelo visok.

Takšne spremembe pa zahtevajo širše družbene prilagoditve, ki zahtevajo veliko predanosti in potrpežljivosti. Hiter prehod na ničelno toleranco zaenkrat ni mogoč, ker je tehnično zahteven. Alkohol se v majhnih količinah namreč lahko nahaja v hrani in določenih preparatih, česar se ljudje ne zavedajo vedno. Drugi pomislek pa je tveganje, da bi se policisti pri kontroli prometa tako večinoma posvečali majhnim prestopom meje vsebnosti alkohola, pri tem pa ne bi bilo dovolj pozornosti usmerjene k dosti bolj nevarnim, močno alkoholiziranim voznikom.

Da bi zakoreninili mentaliteto, da v prometu ni prostora za alkohol, se je treba posvetiti osnovam – izvoru alkoholiziranosti. Matej Košir, vodja mreže Preventivna platforma, opaža visoko brezbrižnost zaposlenih v gostinstvu do dveh specifičnih odstavkov  7. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola, ki prepovedujeta prodajo alkohola mladoletnim in vidno opitim osebam. V sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora izvajajo akcije skritih kupcev v nočnih lokalih z igralci, ki se predstavljajo kot mladoletni ali vidno opiti. Rezultati teh akcij so zaskrbljujoči – do 95% lokalov prepovedi točenja alkohola ne izvaja. »Brezbrižno ravnanje in neupoštevanje prepovedi tega člena je po našem mnenju eden ključnih vplivov na življenjski stil mladih, na pretirano popivanje in prekomerno uživanje alkohola v prometu,« je povedal Košir in opozoril: »Promet niso le avtomobili. Mladoletniki lahko vozijo motorna kolesa, navadna kolesa, so udeleženi kot pešci ali sopotniki v avtomobilu opitega voznika – dimenzij tega problema je ogromno.« Prav zato je močno zaskrbljujoče, da se v lokalih, kjer so izvajali akcije s skritimi kupci, veliko gostincev ni primerno odzvalo na vidno opite ljudi, ki so pred sebe odložili avtomobilske ključe in naročili alkoholno pijačo. V večini primerov so jo dobili, čeprav je tveganje za nesrečo z vinjenim voznikom za volanom poznano vsem.  Posledice so lahko katastrofalne. »Dokler bomo tako brezbrižni do pitja mladoletnih in vidno opitih, se nam ne piše dobro,« poudari Košir.

»Dokler bomo tako brezbrižni do pitja mladoletnih in vidno opitih, se nam ne piše dobro.«
(Matej Košir, Preventivna platforma)

Potrebne bodo korenite sistemske spremembe, preden bo Slovenija pristala na varni stopnji uživanja alkohola. AVP podpirajo Mreža Preventivna platforma, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25 x 25, in Mreža NVO varujejo naše zdravje. Njihov cilj je, da ničelna toleranca postane sporočilna vrednost v javnosti, ki bo temeljno sporočilo za grajenje novih družbenih smernic in norm tudi na Ministrstvu za zdravje, Ministrstvu za infrastrukturo, Nacionalnem inštitutu za zdravje, AVP in nevladnih organizacijah. Omejevanje alkohola v prometu je le en del – da bi videli rezultate, bodo potrebne spremembe tudi pri ceni in dostopnosti alkohola, oglaševanju alkoholnih pijač, licenciranju prodajalcev alkoholnih pijač itn. Za večji napredek bo torej potrebnega veliko potrpljenja, še več pa predanosti in zavzetosti z vseh strani družbe, da bo dolgotrajni večletni proces obrodil sadove in spremenil slovenski odnos do uživanja alkohola. Tako, da ne bo več treba popravljati posledic uživanja alkohola, ampak bo to preventivno omejeno za varnost vseh.