Laž, laž, vse je laž

16. in 18. številka Mladine sta znova obudili izmišljene teorije zarote, po katerih naj bi Evropska komisija zaradi neznanih razlogov Sloveniji želela škodovati v procesu sanacije bank leta 2013. Dejstva so jasna: posodobljena pravila oz. smernice EU glede dodelitev državne pomoči bankam je Evropska komisija sprejela julija 2013, začela so veljati 1. 8. 2013 in se od takrat dalje konsistentno uporabljala pri priglasitvah državne pomoči v 22 državah EU. Vpeljane so bile strožje zahteve o delitvi bremen s poglavitnim ciljem zmanjšanja posledic za davkoplačevalce. Pravila so uvedla kriterij, da morajo delničarji in imetniki podrejenih obveznic pri sanaciji bank prispevati toliko, kot je mogoče, še preden so banki dodeljena javna sredstva. Količina davkoplačevalskega denarja mora torej biti minimalna oz. čim nižja. Nova pravila so kot rečeno zagotovila usklajen pristop po vsej EU, saj so bile prej prakse glede delitve bremen pri reševanju bank v državah članicah različne, zaradi česar je ob razlikah v dojemanju tveganja s strani vlagateljev prišlo do razhajanj in napetosti na enotnem trgu. Veljavnost sporočila Komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju je julija 2016 potrdilo tudi Sodišče EU in zagotovilo, da je Evropska komisija upravičeno vzpostavila načelo delitve bremen kot ključen pogoj za dodelitev državne pomoči, saj bi drugačno ravnanje lahko povzročilo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

Slovenija je torej skladno s temi pravili predvidela delitev bremena in Evropski komisiji decembra 2013 priglasila končni znesek državne pomoči za NLB, NKBM in A banko. Ta znesek je pripravila na podlagi zunanjega pregleda aktive bank in stresnih testov jeseni 2013. Pregled kakovosti sredstev (AQR) sta izvedla Deloitte in EY, stresne teste pa Oliver Wyman. Vrednotenja zavarovanj so opravili nekateri lokalni cenilci. Metodologije za AQR in izvajanje stresnih testov v slovenskih bankah ni določila Evropska komisija, temveč svetovalci Deloitte, EY in Oliver Wyman v sodelovanju z Banko Slovenije. Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Evropska bančna agencija (EBA) so bile le opazovalke v tem procesu. Lahko so zgolj predložile pripombe, ki pa so bile namenjene zagotavljanju skladnosti postopka s celovitim pregledom evropskih bank (AQR in stresni testi), ki sta ga ECB in EBA izvedli leta 2014 v vseh državah članicah. Evropske institucije so zgolj zagotovile usklajevanje kriterijev, saj bi sicer lahko prihodnji celoviti pregled leta 2014 razkril znatni kapitalski primanjkljaj ali oslabitve, ki bi bile spregledane leta 2013 (v AQR leta 2014 so bile nato kljub usklajevanju še vedno ugotovljene dodatne oslabitve, vendar ne bistvene). Edini konkretni prispevek Evropske komisije leta 2013 je bil tako osnovni scenarij za stresni test, ki je temeljil neposredno na takratnih javnih gospodarskih napovedih Komisije, medtem ko je ECB izdelala neugodni scenarij stresnega testa.

Celovitega pregleda bank, ki sta ga ECB in EBA izvedli leta 2014 v vseh državah članicah, torej ne smemo enačiti s stresnimi testi iz leta 2013 v Sloveniji. Vseevropsko stresno testiranje in AQR leta 2014 sta v kontekstu bančne unije predstavljala dva kritična stebra celovite ocene finančnega zdravja 130 bank v evrskem območju (vključno z Litvo) in pomembno dopolnila priprave na popolno delovanje enotnega mehanizma nadzora novembra 2014. Vseevropsko stresno testiranje leta 2014 je bilo zasnovano in izvedeno v tesnem sodelovanju med EBA, ECB in pristojnimi nacionalnimi organi. EBA je zagotovila skupen niz orodij, skupno metodologijo z notranje skladnim in relevantnim scenarijem ter nizom predlog, ki so jih medsebojno uskladili vsi vključeni deležniki. Same teste so učinkovito izvedli ustrezni pristojni nadzorniki. EBA je zbirala podatke o končnih rezultatih. ECB je tesno sodelovala z EBA glede metodologije stresnega testa ter z Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki je pripravil neugodni scenarij stresnega testa. Osnovni scenarij je pripravila Evropska komisija. Namen pregleda kakovosti sredstev bank leta 2014 je bil izboljšati preglednost izpostavljenosti bank, vključno z ustreznostjo ocene vrednosti sredstev in vrednotenja zavarovanj ter povezanih določb. ECB je objavila priročnik o metodologiji za 2. fazo (fazo izvrševanja) AQR, ki je bil v pomoč pristojnim nacionalnim organom in njihovi podpori tretjim strankam pri izvrševanju.

V zvezi s sanacijo slovenskih bank velja poudariti tudi, da prav tako ni res, da naj bi se recesija oz. gospodarska kriza v Sloveniji končala marca 2013. Donosnost slovenskih 10-letnih državnih obveznic je na primer znašala skoraj 5 % do oktobra 2013, nižati pa se je začela šele, ko so bili objavljeni rezultati pregleda kakovosti sredstev (AQR) in stresnih testov in se je zaupanje povrnilo.

Obenem je 16. številka Mladine ponovno objavila zmotno prepričanje, da je prodajo slovenskih bank zahteval posamezni uradnik znotraj Evropske komisije. Komisija odločitve sprejema na nivoju kolegija komisarjev. Omenjeni direktor v generalnem direktoratu za ekonomske in finančne zadeve, pristojen za Slovenijo, je deloval po pravilih Evropske komisije in nobena država na njegovo delo ni imela nobenega vpliva.