I feel Slovenia

Ojej, kakšen vihar, spoštovani gospod Boris A. Novak.

Ko ujezim s karikaturo kakšnega dr. Grimsa ali madžarsko veleposlanico, ki si to zasluži, mi je v veselje, a skoraj ni vredno besed. Ko pa se včasih izkaže, da so tudi ljudje, ki jih visoko cenim, bolestno samoljubni in ne prenesejo ali, še huje, celo sploh ne razumejo pravilno šale na svoj račun, me to žalosti. In samo zato hočem stvar razjasniti, čeprav nekoliko v zadregi, da je to sploh potrebno.

Poglejva si torej še enkrat sličico, ki vas je tako razburila, da me zmerjate s packom, pljuvačem, plagiatorjem in nacistom.

Ne razumem. Pa ravno ta risba (kot tudi pripadajoči tekst) je za rubriko Rolanje po sceni prav neznačilno mila in dobrodušna, da bolj ne bi mogla biti. Tako prijazno zbadanje lahko ujezi le najobčutljivejše cvetke.

No ja, mogoče sem vam v ustvarjalnem žaru res narisal preveliko kumaro ali preredke laske, za kar se na tem mestu slovesno opravičujem in javno objavljam popravek: Gospod Boris A. Novak je v resnici zal in postaven moški, ima ljubek majhen nosek in bujno pričesko in karikatura mu dela strašno krivico.

Pri najboljši volji pa ne vem, kje ste našli tu protijudovsko zaroto in nacistično propagando, prosim lepo! Denarce radi štejejo tudi Slovenci. No, mogoče ste vi izjema.

Pa brez zamere, 

P. S. V uredništvu natolcujejo, da se tak večvrednostni kompleks rad pojavi, ko zaslužni umetnik prejme najvišje nacionalno priznanje, Prešernovo nagrado. Ker pa sem tudi sam član tega kluba nesmrtnikov, take pritlehne namige zavistnežev seveda z gnusom zavračam!

P. P. S. Sicer pa se glede jezika strinjam z vami.