Laž, laž, vse je laž

Spoštovani, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji gospod Zoran Stančič je na 4. strani letošnje 19. številke Mladine komentiral višino donosa na slovensko državno obveznico v času drugega dela slovenske krize dvojnega dna. Višino donosa desetletne obveznice slovenske države, kakršna bi bila, če bi zanjo veljali splošni faktorji presoje tveganja kupcev državnih obveznic, sem skupaj s kolegoma ocenil v članku »Kreditno tveganje in zahtevan donos na državne obveznice po nastopu finančne krize 2009 – 2014« (Križanič F., Oplotnik Ž., Kolšek V., Gospodarska gibanja, št. 480, avgust 2015, EIPF, Ljubljana, str. 32-46). V ekonometričnem modelu smo za 23 držav sveta s skoraj štirimi milijardami prebivalstva zahtevan donos na državne obveznice pojasnili z makroekonomskimi rezultati (ali tudi spremenljivkami ekonomske politike, kot so obrestne mere centralne banke) danega narodnega gospodarstva. Višji kot je zahtevan donos na državne obveznice, večje je po oceni potencialnih investitorjev tveganje pri nakupu teh obveznic. Na zmanjšanje donosa državnih obveznic vplivajo rast bruto domačega produkta (BDP), izboljšanje tekočega računa plačilne bilance, znižanje inflacije, rast vrednosti borznega tečaja (le gospodarsko razvite države), upad obrestnih mer centralne banke ter izboljšanje javnofinančnega ravnotežja.

Povprečen zahtevan (in na trgu realiziran) donos slovenske desetletne obveznice je znašal 4,9 odstotka v 2009, 4,4 odstotka v 2010, 4,3 odstotka v 2011 ter po 6 odstotkov v 2012 in 2013. V 2014 je upadel na 3,3 odstotka. Na rast zahtevanega donosa slovenske državne obveznice sta od 2009 dalje vplivala javnofinančni primanjkljaj ter nihanje realnega BDP, medtem ko sta na zmanjševanje zahtevanega donosa analizirane obveznice vplivala rast presežka na tekočem računu slovenske plačilne bilance ter upadanje obrestnih mer Evropske centralne banke. Simulacija rezultatov modela kaže, da je bil leta 2013 glede na faktorje tveganja donos slovenske desetletne obveznice previsok za 2,5 odstotne točke. Že takrat bi moral znašati povprečno 3,5 odstotka. V 2013 je imela Slovenija 6,3 odstotka BDP presežka na tekočem računu plačilne bilance in v narodnem gospodarstvu s tako velikimi neto prihranki (prihranki, ki presegajo investicije) za kupce državnih obveznic ne more biti posebej velikega tveganja. To se je konec koncev s prodajo sicer triletne obveznice (1,5 milijarde evrov) novembra 2013, z zahtevanim 4,7 odstotnim donosom, tudi pokazalo.

Zahtevan povprečen 6% donos na slovensko desetletno državno obveznico je bil v letu 2013 posledica psiholoških faktorjev oziroma stigmatizacije Slovenije. Sledilo je postavljanje zahtev po hitri prodaji različnih podjetij in bank, kar je, upoštevajoč dosežene cene, dobilo povsem iracionalne razsežnosti.