Revni plačujejo več

Hladilnik na obroke, stanovanje na kredit, kupovanje manjših količin namesto na zalogo - revni za življenjske potrebščine plačujejo več kot bogati. Koncept ''poverty penalty'' je v 60. letih prvi opisal ameriški sociolog Caplovitz, njegova razlaga kavlja 22 revščine pa ostaja aktualna še danes.

Prebivalci Dharavija, največjega indijskega sluma, za riž plačajo petino več od ostalih prebivalcev, prebivalci nairobijskih slumov pa denimo mnogo več plačajo za najemnino in sanitarne potrebščine kot Nairobijci iz bolj urejenih sosesk. Ta fenomen je sicer najbolj viden v ceni pitne vode - v urbanih slumih, ki niso priključeni na vodna omrežja, je voda lahko do 20-krat dražja in na ulici doseže ceno tudi do 5 dolarjev za liter, kar je neprimerljivo več od cene pitne vode iz pipe kjerkoli na svetu. 

Revščina je politično vprašanje redistribucije bogastva. Trg sam ne bo poskrbel za to, da bomo v obdobju debelih krav prav vsi živeli bolje. Le vprašajte brezdomko, kaj ima ona od gospodarske rasti.

Agrument ustvarja Danes je nov dan.