Sevniški premik

Restavracija Ajda (Hotel Ajdovec)
Trg svobode 1, Sevnica
Tel.: 081 603 060
Ajda je ob ponedeljkih odprta od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 21., ob sobotah od 11. do 22., ob nedeljah pa od 11. do 16. ure.

Ambient:
funkcionalno sodobno, udobni stoli, zanimivo posodje, steklenice v stenskih regalih; tudi muzika je čisto fajn

Napitki:
poleg headlinerjev s primorskega in podravskega konca priporočajo predvsem posavska vina; Slapšak ni razočaral ne s penino ne s frankinjo

Dostopnost:
nekaj deset metrov od hotela je veliko parkirišče, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
šparglji v tempuri zoreni goveji hrbet

Ne tako fino:
grahova juha s skutnim cmokom orada in šparglji s polento

Pethodni meni vas bo v sevniški Ajdi stal 30 evrov.

»Meh, kako minljiva je tuzemska slava. Upam, da je vsaj tortica ostala,« je pri čezsavskem mostu, s katerim je Boštanj povezan s Sevnico, dežurno Konzumovo zlopamtilo opazilo, da ni več gigantskega plakata, ki bi obiskovalce opozarjal, da so vstopili na območje odraščanja prve Melanije Združenih držav Amerike. Ta se je tod bohotil za časa Konzumove povolilne preverke sevniške gostinske ponudbe (Mladina, št. 46, 2016). Na srečo se je tortica – s kičastim zlatim zavihkom na vrhu sicer fletne mešanice bele čokoladne kreme in karameliziranih oreščkov – ohranila; tudi kot zaključna rihta degustacijske špure v Restavraciji Ajda, ki je del sevniškega popolnoma predelanega in moderniziranega Hotela Ajdovec. Drugače kot med prvo vizitacijo smo tokrat prišli na sled tudi čisto fletni, prijetno dimljeni salami, ki je tenko narezanim rezinam krškopoljčevega larda in masleni pašteti delala družbo na otvoritvenem krožniku mesne frakcije degustacijske peterke, ki ji je na nežnejši, ribje-zelenjavni strani več kot uspešno pariral par v skorajda dovolj hrustljavo tempuro oblečenih špargljev z lepo ozeliščeno kremo, v katero smo jih pomakali. Osrednji del obeh menijev je bil skupen – pri grahovi juhi lahko pohvalimo barvo; bila je res lepo, sveže pomladno zelena, a ji je manjkalo močnejšega okusa po osnovni sestavini, torej grahu, predvsem pa je bil vanjo vloženi skutni cmok z baziliko tako trd, da ga je bilo komaj mogoče razkosati z žlico. Bolj posrečeno izvedena testenina so bili lepo oblikovani ravioli, polnjeni z ozeliščeno skuto in postavljeni na kremo iz gomoljne zelene.

Edino vprašanje, ki se je postavljalo pri tej jedi, pa je, zakaj je bila slastna, rahlo staljena rezina larda položena le na enega od treh postreženih raviolov. Wohrnost? Pozabljivost? Koncept? Kakorkoli – spodobilo bi se, da bi jo imel vsak. Pri glavnih jedeh so se nato že opazili rahlo usihanje zamisli in izvedbene bližnjice – na meniju napovedano postrv je nenapovedano zamenjal file orade, položen na en kupček polente, pospremljen s tremi šparglji, položenimi na drug kupček polente; simpatičnemu kosu zorenega in pravilno pečenega govejega hrbta pa je bila poleg pečenega krompirja, raznobarvnega korenja in cvetače priložena še zeliščna krema, ki smo jo spoznali že pri špargljevi tempuri. Da smo se sladkali z melanijo, že veš, druga polovica pa je bila deležna čokoladnega fondanta, postreženega z grenkljatim sorbetastim sladoledom iz gintonica (ki bi ga v roli osvežilca morebiti kazalo streči samostojno, pred glavno jedjo) in – zakaj točno že? mar ni osnovno poslanstvo crumbla, da kremastim sladicam dodaja element hrustljavosti? – v prah zdrobljenim drobljencem. Kljub omenjenim ustvarjalnim zadregicam in kakšni izvedbeni pomanjkljivosti naj na koncu obvelja, da naj si Restavracijo Ajda (in Hotel Ajdovec) nujno ogledajo turistično-gostinski delavci iz podobno velikih krajev po Sloveniji – vsaj en objekt na vsaj takšni ravni bi moral biti higienski minimum za vsak kraj, ki je že kdaj zaračunal turistično takso.