Košarkar proti diktatorju

Boj z mlini na veter košarkarja Enesa Kanterja, ki ga je na piko vzel sam turški predsednik Erdogan in mu zagrenil življenje

Predstavljajte si, da ste zelo talentiran športnik, npr. košarkar. Pri šestnajstih letih že igrate v Evroligi, najelitnejšem košarkarskem tekmovanju v Evropi. Leto kasneje se v želji po igranju v ligi NBA preselite v ZDA. Pri devetnajstih letih se vam sanje uresničijo. Zaradi velike oddaljenosti od doma se zbližate z diasporo, tamkaj živečimi rojaki. Medtem se v domovini na oblasti utrdi avtoritaren voditelj, ki s spremembo zakonodaje poveča svoja pooblastila in moč, omeji svobodo medijev in drugo. Zaradi kritike režima se znajdete na seznamu neželenih oseb, pod nadzorom se znajde tudi vaša družina. V želji, da staršem in sorodnikom ne bi povzročali težav, prekinete vse stike z njimi. Pritisk se še poveča po neuspelem državnem udaru leta 2016. Režim v domovini ljudi preganja, muči, zlorablja, kršene so temeljne človekove pravice, vse seveda v imenu zagotavljanja državne varnosti. Leto kasneje vam prekličejo dokumente, ostanete brez državljanstva, za vami celo razpišejo mednarodno tiralico.

To je kratka zgodba Enesa Kanterja, turškega košarkarja, ki je v zadnjih letih postal eden najglasnejših kritikov Erdoğanovega režima. Turškega predsednika bi težko označili za demokrata. Diktator Erdoğan, tako turškega predsednika naslavlja Kanter, gospod predsednik pa je na košarkarjeve kritike odgovoril z vrsto sankcij.

Kanter se je že leta 2009 preselil v ZDA. Tam se je zbližal s pridigarjem Fethullahom Gülenom, ki ga Kanter še vedno obišče vsaj enkrat mesečno. Že leta 2013 je Kanter v intervjujih pričel kritizirati čedalje slabše stanje demokracije in postopno omejevanje temeljnih pravic ter svoboščin v Turčiji. Svoj pravi obraz je Erdoğan pokazal po neuspelem poskusu državnega udara julija 2016. Erdoğan je za puč obtožil Gülena in njegove spremljevalce.

Med odpuščenimi in aretiranimi je tudi oče Enesa Kanterja, ki je dotedaj zasedal mesto visokošolskega profesorja. Lani so ga sprva pridržali za pet dni, nato pa še obsodili na 15 let zapora zaradi domnevnega sodelovanja s teroristično skupino.

Sledile so aretacije novinarjev, turški režim je skušal utišati kritične medije, v imenu varnosti, v času izrednih razmer je bilo aretiranih več kot 50.000 ljudi, poleg tega pa so odpustili še 160.000 ljudi, ki naj bi imeli povezave z Gülenom. Med odpuščenimi in aretiranimi je tudi oče Enesa Kanterja, ki je dotedaj zasedal mesto visokošolskega profesorja. Lani so ga sprva pridržali za pet dni, nato pa še obsodili na 15 let zapora zaradi domnevnega sodelovanja s teroristično skupino.

Erdoğan želi pred roko pravice pripeljati tudi Enesa Kanterja, ki mu grozi štiriletna zaporna kazen zaradi domnevne razžalitve predsednika in suma sodelovanja s teroristično organizacijo, tj. Gülenovim gibanjem. Zgolj pravi diktatorji lahko nekoga preganjajo le zaradi izrečenih kritik na račun avtoritarnega vodenja države. To je Kanter tudi poudaril v nedavnem intervjuju za Arab News. Kanter trdi, da Erdoğan pooseblja definicijo diktatorja. Med drugim omejuje medijsko svobodo, svobodo izražanja, uničuje, onemogoča opozicijo in demonizira kritike.

Kanter trdi, da Erdoğan pooseblja definicijo diktatorja. Med drugim omejuje medijsko svobodo, svobodo izražanja, uničuje, onemogoča opozicijo in demonizira kritike.

Kanter je leta 2017 ostal tudi brez dokumentov, saj mu je Turčija preklicala potni list. Od tedaj po svojih besedah živi brez državljanstva, leta 2021 pa bo izpolnil vse pogoje, da bi lahko pridobil ameriško državljanstvo. Zaradi težav z dokumenti (in groženj s smrtjo) je Kanter letos izpustil dve tekmi rednega dela. Kot član New York Knicksov je izpustil januarsko tekmo v Londonu, ki je bila odigrana v sklopu ‘gostovanja’ lige NBA v Evropi. Marca pa je s Portlandom izpustil tudi gostovanje v Torontu. To pa seveda še niso vsi problemi s katerimi se v letošnji sezoni sooča Kanter, turški mediji so letos sistematično cenzurirali Kanterjeve nastope.

Da je Kanter trn v Erdoğanovi peti potrjuje tudi dejstvo, da si košarkarski navdušenci v Turčiji niso mogli ogledati tekem končnice, na katerih je košarkar nastopal. Portland, ki se je prebil med štiri najboljše ekipe v ligi in v finalu zahodne konference izgubil z aktualnimi prvaki iz Oaklanda, je v končnici odigral 16 tekem. Prav vse so bile v Turčiji zatemnjene, ker je pač na njih nastopal Enes Kanter, poleg Gülena državni sovražnik številka ena. Še več, uradni Twitter račun lige NBA v turškem jeziku je Kanterjeve dosežke pod obroči zamolčal, zatemnil, cenzuriral, izbrisal. V dogajanje se je vključil sindikat košarkarjev lige NBA, ki je svojega člana popolnoma podprl pri izražanju kritičnih stališč do Erdoğanovega režima. Iz vodstva lige so nato sporočili, da so nemudoma prekinili sodelovanje s turškim podjetjem, ki je upravljalo z računom. Napako pa so hitro popravili, med najboljšimi strelci smo lahko zasledili tudi njegovo ime.

Kanter je leta 2017 ostal tudi brez dokumentov, saj mu je Turčija preklicala potni list. Od tedaj po svojih besedah živi brez državljanstva, leta 2021 pa bo izpolnil vse pogoje, da bi lahko pridobil ameriško državljanstvo.

Kanter sicer trdi, da pritisk v zasebnem življenju ne vpliva na njegove košarkarske nastope. Kljub temu, da dnevno prejema pisma, kjer mu Erdoğanovi sledilci grozijo s smrtjo. Zato ga povsod spremljajo varnostniki. Kljub navidezni svobodi, Kanter živi v zaporu, tako kot številni njegovi rojaki, ki jih Erdoğanov režim nadzira, muči in jim krati temeljne človekove pravice.

S svojo požrtvovalnostjo in altruizmom je v zaključku sezone navdušil mnoge navijače ekipe iz Oregona. Praktično celotno končnico je odigral z izpahnjeno ramo, tudi tekmo s štirimi podaljški, kjer je igral 57 minut! Ob tem pa velja še poudariti, da se je z začetkom Ramadana zanj začel tudi postni mesec, kar je nekoliko negativno vplivalo na njegove nastope. Po koncu sezone pa je sporočil, da poleti pripravlja kar 30 košarkarskih kampov za otroke širom ZDA. Udeležba na kampih bo za otroke brezplačna, saj bo le tako lahko omogočil udeležbo vsem, ki si to želijo, ne glede na njihov materialni položaj.