Laž, laž, vse je laž

Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, se je odzval na objavi Boruta Mekine in Grege Repovža v 18. številki Mladine. Razumem, da brani krivo komisijo, vendar njegovi argumenti ne držijo. Evropska komisija je res sprejela Sporočilo, ki naj bi veljalo od 1. avgusta 2013 dalje. Vendar v 90. točki Sporočila piše, da bodo priglasitve, ki jih je Komisija evidentirala pred tem datumom, pregledane po merilih, ki so se uporabljala v času priglasitve. Za NLB je bilo to januarja 2013, za NKBM junija 2013; Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pa do takrat in tudi kasneje državne pomoči sploh niso rabile in ne priglasile. Sodišče EU je julija 2016 ugotovilo, da država članica pred dodelitvijo državne pomoči ni zavezana naložiti bankam v težavah, da podrejene instrumente spremenijo v lastniški kapital, jih odpišejo ali zagotovijo, da v celoti prispevajo h kritju izgub. Sporočilo za članice ni obvezno, smernica (direktiva) je bila sprejeta šele leto dni pozneje.

Stresne teste ni izvajal samo Oliver Wyman iz Bermudskih otokov, temveč tudi podjetje Roland Berger. Njuni oceni kapitalskega primanjkljaja po neugodnem scenariju sta se razlikovali za 1,5 milijarde evrov, upoštevali so tistega z večjim minusom. Nepremičnin niso vrednotili lokalni cenilci, temveč prav tako od Evropske komisije določena podjetja CBRE, Jones Lang Lasalle, Cushman & Wakefield in Colliers, resda ob sodelovanju romunskih študentov in kar iz mimo nepremičnine vozečega avtomobila, brez upoštevanja podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije.

Predpostavke o možnih bodočih makroekonomskih gibanjih so bile napačne. Tako so npr. predvidevali v letih 2013-2015 še tretjo zaporedno recesijo v višini -9,5 odstotka BDP (bruto družbenega proizvoda), z verjetnostjo samo 1 odstotek, dejansko pa je bila v tem obdobju dosežena rast BDP v višini +4,8 odstotka. Država lahko preigrava različne scenarije razvoja, vendar ne more na osnovi špekulativnega padanja BDP razlaščati lastnikov bank. Lahko predvidi ukrepe, ki jih bo izvedla v primeru realizacije posameznega scenarija, vendar šele takrat, ko bo do njega prišlo. Poleg tega je bilo koncem leta 2013 iz statističnih podatkov že jasno, da je slovensko (in evropsko) gospodarstvo rastlo od 2. četrtletja naprej in ne šele od leta 2014 dalje. Donos na slovenske 10-letne obveznice se je zniževal od avgusta 2013 naprej.

Tudi predpostavke pregleda kakovosti sredstev (AQR) in stresnih testov za leto 2014 so bile nerealne: napovedi, do kolikšne spremembe količnika prvovrstnega temeljnega kapitala bank (CET1) bi prišlo ob uresničitvi neugodnega scenarija v vsakem od treh let obdobja 2014-2016 glede na mediano vrednosti vseh preizkušenih bank, so dale za Slovenijo -14, 6 odstotka, za Grčijo -10,2 odstotka in za Ciper -8,1 odstotka. Pri spremembi količnika CET1 v tem obdobju po prispevku neugodnega scenarija in po prispevku dodatno ugotovljenih slabih terjatev je bila Slovenija daleč najbolj kritično vrednotena. Take predpostavke so določili prav zato, da bi dokazali pravilnost cenitev kapitalskega primanjkljaja v letu 2013.

Odbor Evropskega parlamenta za gospodarstvo je junija 2018 objavil študijo z naslovom »Podrejeni dolg in njegova samo-uvrstitev: zavajajoče prodajanje finančnih proizvodov«, v kateri ugotavlja, da je bila obravnava v Sloveniji izredno in nesorazmerno stroga. Bruseljski inštitut Bruegel je leta 2014 objavil rezultate primerjalne analize za 15 slabih bank v 13 državah, po katerih je Slovenija dala slabi banki (Družbi za upravljanje terjatev bank, DUTB) največji, 71-odstotni popust za »slabe terjatve« bank in za nameček še vsa zavarovanja zanje – razlika je bila odtujena bankam in njihovim lastnikom. Po analizah The Euro Plus Monitor o konkurenčnosti držav EU je bila Slovenija leta 2013 najbolj odporna država EU proti finančnim šokom, ker je imela visok presežek izvoza, nizko zadolženost države in nizek javni dolg in majhen delež kapitala bank v BDP.

Pravilnost ovadbe NPU dokazuje tudi ozadje »ropa stoletja«, kot je sanacija bank pogosto poimenovana. Delo je že aprila 2013 pisalo, da bo Slovenija ’tarča klasičnega špekulantskega dirigiranega napada na državo’. Mediji in strokovnjaki so veliko pisali o ’finančnih morskih psih’, ki so se lotili tudi Slovenije. Med njimi je tudi ameriška banka Goldman Sachs, »banka, ki vodi svet«. Predsednik ECB Mario Draghi, ki se je trudil preprečiti preiskave kriminalistov v Banki Slovenije, je nekdanji uslužbenec Goldman Sachsa. Isto velja za vrsto vodij Deutsche Bank, ki je svetovala pri prodaji NLB. Zato ni čudno, da je bila prodana za tako nizko ceno. Razpon cen je bil 51,5-66,0 €, vendar so se vse pravne osebe iz tujine odločile za najnižjo ceno - očitno je šlo za kartelni dogovor. Cena na borzi je do sedaj zrasla na 62,8 € - za 22 %! Sinteza (koalicija civilne družbe) je prav zato vložila ovadbo zoper vodstvo SDH. Predsednik Evropske komisije v času ’sanacije bank’, Jose Manuel Barroso, je sedaj svetovalec banke Goldman Sachs in ne-izvršni direktor njene mednarodne podružnice. Goldman Sachs je deveti največji lastnik sklada Apollo Global Management, ki je dobil v dar našo NKBM.

Svet Banke Slovenije (BS) je v začetku decembra 2013 sprejel odločitev o dokapitalizaciji NLB, NKBM in Abanke, ki ni vključevala izbrisa delnic in podrejenih obveznic. Šele na osnovi pritiskov takratnega guvernerja Jazbeca, ki se je skliceval na »visoko raven odločanja« (»high level decision«), je Svet BS to svojo odločitev spremenil ter se odločil za izbris delnic in podrejenih obveznic. Za svoje usluge velekapitalu je dobil nekdanji guverner in vodja ’sanacije’ bank nagrado, saj ga je Evropska komisija imenovala za direktorja Enotnega odbora EU za reševanje bank. Služba je zanj ugodna, ne samo zaradi visoke plače, temveč tudi zaradi imunitete pred slovenskimi organi pregona. Od Banke Slovenije je dobil še 75 800 evrov bruto odpravnine, čeprav je odšel na lastno željo.