Žensko oko za objektivom

Spoštovani, v članku o mariborski razstavi, posvečeni eni prvih slovenskih fotografinj, Zori Plešnar, je žal nastala napaka pri navajanju njene izjave. Občudujoče sem zapisala, kako poetično je opisala svoje popotniške izkušnje. Gospa Plešnar pa me je pisno opozorila, da je v tej izjavi navedla prvi dve vrstici nam vsem znane Kosovelove pesmi Potovanje: In tu in tam. Le bežno potovanje.

Drevo in stolp. In hiša. Gora. Hrib.

Kot žalost mrzla. Kakor tihe sanje.

Odhajaš. Truden in težak utrip.

Tako se v celoti glasi prva kitica te pesmi Srečka Kosovela, ki se nadaljuje: Postaja. Restavracija. In listje se siplje raz kostanje preko miz.

In tista dama. Tiha je in sama.

Pogled. Rjavo listje. Bežen vtis.

Tujina: kot jesen in kot neznanka vsa bežna, mrzla. Tu pri nas toplo.

Leteče listje. Proti Karavankam.

Tunel: v poltemi sije nje oko.

Opravičujem se bralkam in bralcem revije Mladina in gospe Plešnar.