(Pre)sneti skiroji

Električni skiroji so najnovejši hit med mestnimi prevoznimi sredstvi. Majhni, tihi, razmeroma hitri in okretni omogočajo učinkovito premagovanje mestnih razdalj brez izgubljanja živcev v zastojih in brez potenja.

Zanje se ne odločajo le individualni uporabniki, v številnih mestih po svetu se je razmahnila souporaba električnih skirojev. Komercialni ponudniki v boju za primat praviloma preplavijo mesta s svojimi napravami. Ker pa je zaradi tega v večjih mestih skirojev na tisoče in ker jih lahko uporabniki po uporabi načeloma pustijo kjerkoli, se zgodba marsikje ni dobro končala. Uporabniki so skiroje puščali vsevprek in začeli so ovirati prosto premikanje po javnih površinah ter povzročati nejevoljo prebivalcev, ti pa so nato nezadovoljstvo večkrat izkazali z vandalizmom nad nedolžnimi prevoznimi sredstvi.

Prvi so se s težavo spoprijeli v San Franciscu, kjer so lani spomladi precej omejili število e-skirojev, ponudnikom pa so licence podelili z javnim razpisom. Število dovoljenih skirojev naj bi postopno povečevali, a le pod pogojem, da bodo ponudniki zagotovili večjo uporabo med nižjimi sloji prebivalstva. Za zdaj je namreč souporaba e-skirojev predvsem domena premožnejših.

Poleg uzurpacije javnega prostora obstaja še en pomemben vidik, ki omejuje navdušenje nad novo obliko mobilnosti – varnost. Ker je širok razmah e-skirojev povsod po svetu presenetil zakonodajalce, je zaradi nedorečenih pravil na mestnih pločnikih zavladala precejšnja anarhija. Zaradi ogrožanja pešcev so jih nekatera mesta, denimo Barcelona, že pregnala s pločnikov, enako nameravajo septembra ukrepati v Franciji.

Tudi v Ljubljani smo letos dobili prvega ponudnika souporabe električnih skirojev Flox, v Piranu je storitev zagnalo podjetje MikMik. Skirojev še ni toliko, da bi bila njihova prisotnost moteča.

Obveznost priklepanja k stojalom za kolesa poleg tega preprečuje kopičenje na napačnih mestih. Je pa hitro postalo jasno, da je tudi slovenska zakonodaja neprijazna do novodobnih oblik motoriziranega osebnega urbanega prevoza. Po interpretaciji ministrstva za infrastrukturo je uporaba e-skirojev v Sloveniji celo prepovedana. Glede na zakon o pravilih cestnega prometa bi e-skiroje namreč lahko uvrstili zgolj v kategorijo posebnih prevoznih sredstev, opredeljenih v 97. členu, med katera spadajo denimo tudi električni invalidski vozički. Ta člen pa v petem odstavku določa, da »uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena«.

Policija je pri ukrepanju zoper kršitelje zadržana. Kot je pojasnila za Val 202, je iz določila zakona o pravilih cestnega prometa mogoče sklepati, da je uporaba električnih skirojev dovoljena, če z njimi ne presegamo hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, in če ne ogrožamo drugih udeležencev v prometu. Zato policisti »ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva takih prometnih sredstev in s spremembami le počasi sledi razvoju na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon, dopuščajo«.

Tukaj se pojavi široka siva cona, saj hitrost, s katero se lahko premika pešec, nikjer ni natančneje določena. Dopolnitev zakonodaje naj bi na ministrstvu za infrastrukturo že pripravljali, a za zdaj še nimajo dokončno izoblikovanih predlogov.