Smetiščni kresovi 

Imajo skupno značilnost, ki razkriva katastrofalno kršenje Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz), požegnano od požarne inšpekcije, ki spada pod ministrstvo za obrambo (Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - IRSVNDN). Prvi krivec so seveda direktorji dobičkonosnih podjetij, ki zbirajo in predelujejo stotine ton odpadkov, tudi nevarnih in tudi gorljivih.

Skupna značilnost je bila, da ko je zagorelo, ni bilo nikogar, ki bi takoj pogasil prvi plamen oziroma bil sposoben pravilno ukrepati. Malomaren in ignorantski odnos direktorjev teh podjetij in tudi požarne inšpekcije, ki so igrali igro na srečo s stotinami ton močno gorljivih materialov, je kazniv po kazenskem zakoniku (26.člen KZ-1). Pri tem je vseeno, kakšen je bil vzrok za te obsežne in strupene požare. Samovžig ali pa podtaknjen ogenj. Prisoten gasilec ali oseba oziroma dve za večje količine gorljivih snovi na kupih, ki je usposobljena za gašenje začetnih požarov, bi v vseh primerih preprečil hud razmah požarov.

Stotine ton gorljivih odpadkov je treba stražiti noč in dan, tako, kot črede drobnice ali goveda pred volkovi in medvedi. Ali, kot se stražijo vojaški objekti ali pa drugi objekti, kjer imamo nočno dnevne izmene kar dveh varnostnikov za večje javne in druge ustanove, ki pa nimajo stotine ton gorljivih odpadkov.

Pa še to, objekti z velikimi količinami gorljivih odpadkov bi morali biti opremljeni s sirenami, da bi v primerih požarov opozorili prebivalstvo, da se pravočasno umakne zaradi strupenih produktov požara. Kemis je ni imel in ljudje so se nadihali dioksinov in drugih strupov, predno je kdorkoli od poklicanih začel ukrepati. Tudi Uprava za zaščito in reševanje v obrambnem ministrstvu je padla na izpitu tako v Kemisu kot pri drugih velikih požarih.

Spomnimo se, že pred leti smo imeli hude požare odpadnih avtomobilskih gum. Pa se država ali konkretneje ministrstvo za obrambo, kamor požari spadajo, ni nič naučila iz tega. Je kak minister za obrambo odstopil zaradi požarov? Še vedno igrajo na srečo. In seveda, če ni tožnika, ni sodnika. Če sodstvo ne dela, gre karavana s požari naprej.

Kemis je dal zgled. Nobena odgovorna oseba ni bila kaznovana. Kar so takoj dojeli tudi direktorji drugih podjetij s stotinami ton gorljivih odpadkov in dobili smo nove požare. Je v tem računica? Za prevzem odpadkov so dobili lep denar. Za sežig v tujini pa bi morali tudi lepo plačati. Če pa se je zgodil požar, jim je ta denar ostal. Sanacija Kemisa naj bi stala 6,5 milijona evrov, zavarovalnica jim je pokrila 5,5 milijona stroškov (Dnevnik, Delo, 1.2.2019).

Če pa bi imeli zaposlena dva dežurna gasilca po zaključku delovnega časa (ob 15 uri), bi jih to stalo bistveno, bistveno manj in še požara ne bi bilo.

Kar je še zastrašujoče, je to, da državni organi (policija, inšpekcije, ministrstva, sodstvo, nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ, vlada navsezadnje) izjavljajo, da je vse v redu, kot da požara ni bilo in ni nihče kriv. Takorekoč nas skušajo prepričati, da je požar takih izmer skladen z našo zakonodajo, saj so vsi ’’papirji’’ v redu. In NIJZ napiše v primeru Kemisa, da dolgoročnih posledic za zdravje prebivalcev ne bo. So zvedeli od vedeževalke? Seveda, kdo pa bo dokazal čez 10 let, da je zbolel zaradi vdihanih dioksinov in drugih strupov ob požaru v Kemisu. Cinično … Kakorkoli, požari velikih izmer so doma v ministrstvu za obrambo. Proti njim očitno nimajo obrambe …