Ni ga župana, ki bi znal narediti skvot

Rog je res slab skvot, a prave prestolnice na skvote pazijo zato, da ne izgubijo turistov. In s tem prihodkov.

Župan Zoran Janković ni in nikoli ne bo tisti turist, ki gre na dopust v prestolnice in mesta. V bistvu mu nič ni bolj tuje kot prav ti turisti, od katerih živi Ljubljana in zaradi katerih se je v prestolnici zgodil tak neverjeten razcvet. Zoran Janković zato ne razume, da nobenega mestnega turista v Lizboni ne motijo zlizane in neravne granitne in marmornate kocke. Seveda jih živcirajo, seveda marsikateri tudi pade in nekateri zaradi kock končajo na urgenci – tako kot marsikateri meščan Lizbone –, ampak če ne bi bilo teh kock in teh šlampasto pobarvanih fasad, vonja po mestu, pralnem prašku in avtomobilskih izpuhih ( ja, tudi tega), bi bila Lizbona neko drugo mesto. Ni bolj groznega za mestnega pohajalca, kot da mora sedeti med samimi turisti. Ni ga bolj groznega občutka za tega turista, kot da začuti, da je nekdo to mesto prilagodil njemu, turistu.

Ljubljana se spreminja v to mesto. Postaja neprijetno turistom. Vse bolj tožijo, da mu manjka pristnosti. Če se bo glas razširil, in žal se širi, bo to udarilo prav to mesto po glavi. Verjetno se bo takrat Janković že poslavljal od položaja, a bo to prekleto slaba dediščina. Najprej je dal mestu zalet, potem pa ga je uničil, ker se ni znal ustaviti. Mesta morajo biti ta čudna in čudovita mešanica vonjev, ljudi, dobrega in slabega, lepega in grdega, modernega in alternativnega.

Kakšen poraz je v resnici Rog. To mesto je postalo takšno, ker je Jankoviću uspevalo voditi resen dialog z različnimi skupinami. Seveda, najtežji so mladi alternativci, zlasti ti iz Roga. Janković se do njih vede, kot da so polkriminalci; tudi ljudje okoli njega, Janez Koželj in Uroš Grilc, se glede Roga vedejo trmoglavo in trdobučno. Ja, avtonomna cona Rog danes ni nekaj dobrega. To vemo vsi. Je projekt, ki ni uspel. Je cona, ki si jo je uzurpiralo preveč ljudi s podobnimi nameni, kot sta jih imela Igor Bavčar in Boško Šrot (samo v veliko manjši meri). Vzeli so si naš skupni prostor in ga imajo le zase. Okradli so nas, našo javno imovino, in kričali, da gre za avtonomno cono.

In vendar so v Rogu tudi izjemne stvari in zlati ljudje, ki delajo izjemne stvari, začenši z neuradnim centrom za begunce. A ne gre zgolj za to. Ko vztrajamo, naj mesto Rog pusti pri miru, ne branimo le teh nekaj izjemnih ljudi (res so manjšina), ampak te zidove. Branimo, da morajo ti zidovi ostati taki in da mora v mestu ostati ta malce sumljivi in čudni, hkrati pa neizmerno privlačen alternativni predel. Ker to je privlačnost mesta – ne le tega, vsakega. Rog, točno tak, kot je, je pomembnejši od novih kock na pločnikih tega mesta. Kako natančno Dunaj pazi na tovrstne prostore, kako premišljeno so varovani v Amsterdamu in Berlinu! Meja med mestom, ki ima duha, in mrtvo prestolnico, je tanka. Modri župani to vedo.

Bi rado mestno poslovodstvo iz Roga naredilo novo Švicarijo, do zadnje pikice obnovljeno stavbo (izjemno delo sicer), ki pa je brez duha, pač mrtva hiša, umorjen prostor sredi mesta za nekaj izbranih. Kjer nihče res ne poseda, ker je tam pač neprijetno kot pred kakšnim mavzolejem. Ni že dovolj teh prostorov po Ljubljani? Ni že dovolj tovrstnih predelov? Zakaj Janković tako rad hodi v vegasto gostišče na koncu Starega trga, kjer ga pričaka nasmejana oštirka, ko pa je mesto polno zdizajniranih oštarišč z nadobudnim natakariatom in po zadnji modi usločeno hrano? Prav zato. Tam se dobro počuti.

In seveda nasilje. Spet nasilje. Spet postavljanje gradbišča, ne da bi bil pred tem sprejet dogovor. Mar se ni župan dogovoril z mestno Levico, da stopi v stik s predstavniki Roga? Mar jim ni nakazal, da se je pripravljen pogovarjati? Moramo res še enkrat skozi to? Ali nismo leta 2019 in sta se obe strani iz preteklega izčrpavanja že kaj naučili? In mar se močnejši v tej zgodbi res v treh letih ni spomnil ničesar novega? Vsi vemo, da Janković v tej zgodbi lahko zmaga. Pripelje še več varnostnikov, pripelje še več bagrov, na neki točki jih bo dovolj in bo zmagal. Saj o tem nihče ne dvomi. Ampak to bo pirova zmaga. Zmaga nekoga, ki je nehal razumeti, zakaj je bilo mesto doslej uspešno.

Ja, Rog ni uspešen skvot. Ampak mora ostati skvot. Resna mesta imajo pač tudi skvote. Ker dajejo mestu tistega duha, tisto hecno privlačnost, ki je ne zmore zgraditi noben župan.