21. 6. 2019 | Mladina 25 | Komentar
50 minut
Dokler bo pot z vlakom od Ljubljane do Maribora trajala 2–3 ure, bomo lahko na prste ene roke prešteli institucije, ki bodo želele svojo dejavnost razvijati v mestu ob Dravi
Alenka Bratušek, ministrica za promet, na hitrem vlaku na Kitajskem
Leta 1923 je bil peti katoliški shod v Ljubljani velika in za umestitev slovenskega prostora v politično stvarnost nove jugoslovanske države pomembna prireditev. V slovensko prestolnico so tedaj potovali posebni vlaki iz različnih mest, med drugim iz Maribora. Verniki in podporniki katoliškega gibanja so za pot med obema mestoma potrebovali približno pet ur. Da so mogli malce več kot stokilometrsko potovanje šteti v urah in ne v dnevih, kar so počele generacije pred uvedbo železnice, je bil za običajnega človeka nepredstavljiv premik v percepciji prostora in časa. Desetletja pozneje generacije na prehodu v digitalnost terjajo več: poti med Mariborom in Ljubljano ne želijo več meriti niti v dnevih niti v urah, zahtevajo nič manj kot minute!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.