Sobota je dan za parado ponosa

Parada ponosa v sosednji Avstriji je prejšnji teden podrla rekord s pol milijona udeleženci. Ljubljanski povorki, ki se bo odvila jutri, bo prihodnji konec tedna prvič sledila tudi mariborska. 

Parade ponosa po svetu postajajo dobro obiskani mainstream dogodki (prejšnji teden je dunajska podrla rekord s pol milijona udeleženci), ki presegajo mejo aktivističnih shodov ter se spreminjajo v pisana množična rajanja, mestoma tudi sponzorirana s strani velikih multinacionalk, še posebej v zahodnih metropolah. Ljubljanska parada, ki se bo odvila v soboto, 22, junija, ostaja politična, torej družbeno-kritičen protest za vidnost LGBT+ oseb. To pa ne pomeni, da se je ne morajo udeležiti svobodomiselni podporniki, ki prihajajo zunaj LGBT+ skupnosti, saj gre za slavje različnosti in spomin na tragičen dogodek leta 1969, ko je newyorška policija izvedla nasilno racijo v LGBT+ lokalu Stonewall. Taista policija se je letos tudi uradno opravičila. Nekatere queer organizacije ga sicer niso sprejele, saj menijo, da so lokalne oblasti to storile neiskreno in s figo v žepu. 

Številni komentatorji po svetu opozarjajo, da živimo v obdobju porasta homofobije in transfobije, zato leto 2019 ni čas za komercializacijo parad ponosa, temveč za poudarek na njihovi sporočilnosti. Konzervativne organizacije ponekod po svetu napovedujejo celo heteroseksualne parade, ki so LGBT+ paradam v posmeh, saj gre za povorke privilegirane večine, ki se jim v družbi ni potrebno bojevati za osnovne človekove pravice. Tudi v Sloveniji opažamo porast napadov na pravice LGBT+ manjšine, te pa se izvajajo tudi s strani določenih politikov, političnih strank, organizacij in medijev, ki so v lasti ali blizu skrajni desnici ali cerkvenim organizacijam.

LJUBLJANA: sobota, 22. junij, 17.00 - 18.00 (Metelkova, zbor), 18.00 - 19.00 (povorka po ljubljanskih ulicah), 19.00 - 23.00 (Novi trg, koncertni program)

Vodilo ljubljanske parade ponosa je slogan "presežimo kulturo sovraštva", programska vodja festivala Simona Muršec, pravi, da je situacija, s katero se LGBT+ osebe srečujejo, močno pod vplivom širših dinamik, torej tega, kar se dogaja v regiji, v medijih, politiki in širši družbi. Razmere zagotovo niso rožnate, Ljubljana kot prestolnica (torej tradicionalno bolj svobodomiseln prostor kot nekateri drugi, bolj ruralni predeli) ne predstavlja realne slike celotne Slovenije. V sporočilu za javnost so organizatorji letošnje parade opozorili, da smo v 19 letih parad ponosa smo prišli tako daleč, da lahko LGBT+ osebe v urbanih okoljih odprto sobivajo s preostankom družbe, "kar je pomemben dosežek, a hkrati ne smemo ignorirati trenutnega težkega in prelomnega družbeno-političnega časa, v katerem živimo na tanki liniji med človečnostjo, vključenostjo in solidarnostjo na eni, ter sovraštvom, nasiljem in izključevanjem na drugi strani".

Maribor bo poleg Ljubljane drugo mesto v Sloveniji, ki bo dobilo svojo parado ponosa. V štajerski prestolnici jo bodo prvič organizirali prihodnjo soboto, 29. junija. Ideja o mariborski paradi ponosa je rasla počasi, več let, odločitev, da bodo parado letos tudi realizirali, je padla lani.

Številni komentatorji po svetu opozarjajo, da živimo v obdobju porasta homofobije in transfobije, zato leto 2019 ni čas za komercializacijo parad ponosa, temveč za poudarek na njihovi sporočilnosti. 

Marja Guček, ena od mariborskih organizatoric, meni, da so vse parade aktivistično-politične in spominjajo na pot, ki jo je LGBT+ skupnost od prvih uporov že prehodila, hkrati pa opominja, da kljub tej tradiciji boja za pravice nekatere skupine zaradi svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza še vedno niso sprejete. Za motiv prve parade v Mariboru so izbrali slogan ’Ljubezen ne izbira, zakaj bi ti?’, ki v prvi vrsti nagovarja posameznike. Omenjeni slogan najbolje opiše osebna zgodba sodelujočega: "Maribor potrebuje parado zato, ker se želim po mestu sprehajati s fantom z roko v roki brez obsojajočih pogledov okolice. In to ne zgolj v času parade, temveč vsak dan v letu."

Na mariborski paradi bo sodeloval tudi Renato Volker, veteran slovenske LGBT+ scene, ki je soorganiziral prvo ljubljansko parado ponosa in nastopal na zagrebških in londonskih paradah. Pravi, da je počaščen, da je lahko del prve parade v rojstnem Mariboru. "Predvsem v Londonu je prajd postal del turistične ponudbe, je manj političen in bolj zabavljaške narave. Sporočilo pa ostaja isto. V prvi vrsti gre za vidnost, za dviganje zavesti družbe in še posebej samozavesti LGBT+ populacije," pravi Volker.

Organizatorji na štajerski paradi ponosa pričakujejo tudi obiskovalce iz bližnje tujine (Hrvaška, Avstrija, Madžarska) ter iz drugih mest in regij po Sloveniji. 

Konzervativne organizacije ponekod po svetu napovedujejo celo heteroseksualne parade, ki so LGBT+ paradam v posmeh, saj gre za povorke privilegirane večine, ki se jim v družbi ni potrebno bojevati za osnovne človekove pravice.

V Ljubljani bo v soboto zbor udeležencev in udeleženk že tradicionalno na Metelkovi, in sicer ob 17. uri, ko bodo med zadnjimi pripravami na protestni shod oder zavzele Z'borke, ob 18. uri pa bo parada ponosa ob spremljavi didžejev na dveh tovornjakih krenila po ljubljanskih ulicah ter se ob 19. uri ustavila na Novem trgu. Tam bodo udeležence in udeleženke pozdravili govorci, nato pa se bo odvil koncertni program, ko bodo na velikem odru nastopili Raiven, Volk za njenimi očmi, Chiyo Gomes, FaTsula in Annarch. Rajanje bo trajalo vse do 23. ure, nato pa se bo dogajanje preselilo nazaj na Metelkovo, in sicer v kluba Monokel in Tiffany, kjer bodo nastopili didžeji Deena Abdelwahed, Warrego Valles, Luka Volk in Naj. Tako imenovani paradni žur oziroma after party bo trajal do zgodnjih jutranjih ur, saj mora biti konec koncev v svobodnem svetu dovolj prostora tudi za zabavo.

X1RYIibff0A