Umaknimo živino z ravnin

Pri razpravi o spornosti živinoreje z vidika njenega pomembnega vpliva na okolje, predvsem v luči podnebnih sprememb, kmetijski strokovnjaki hitijo opozarjati, da je paša velike živine za Slovenijo ključnega pomena, če želimo ohraniti podobo krajine in kmetijsko dejavnost ter preprečiti zaraščanje kmetijskih površin. V strukturi slovenskih kmetijskih zemljišč sta namreč skoraj dve tretjini travinja, ki ga je večinoma mogoče izkoriščati za živinorejo. Poleg tega je večina teh površin na območjih z omejitvenimi dejavniki, na primer v višjih in neravninskih legah, zato je kakršna koli druga izraba teh kmetijskih zemljišč otežena.

Vendar pa živinoreja v Sloveniji ni omejena zgolj na ta območja. Zaseda tudi pomemben delež ravninskih kmetijskih zemljišč, nekaj za pašo, predvsem pa za pridelavo krme. Od 126 tisoč hektarov kmetijske zemlje, ki je v uporabi na ravninskih območjih, je po podatkih ministrstva za kmetijstvo kar 39 odstotkov zemljišč namenjenih pridelavi krme za travojede živali. Če upoštevamo zgolj njivske površine, pridelava krme za živino zaseda 17 odstotkov vseh ravninskih njiv.

Ker imamo v Sloveniji izjemno malo njivskih površin na prebivalca, trikrat manj od povprečja Evropske unije, in smo na področju prehranske samooskrbe vse prej kot samozadostni, bi bilo smiselno ravninska kmetijska zemljišča nameniti predvsem za pridelavo hrane za ljudi, ne pa za živali. »Realno gledano je naša edina rezerva zmanjšanje živinorejske proizvodnje na račun neposredne prehrane ljudi z žiti, vključno s koruzo,« je aprila za Dnevnik povedal dr. Borut Bohanec z ljubljanske Biotehniške fakultete.

Potrebe po ohranitvi ravninskih površin za pridelavo hrane za ljudi se zaveda tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša, ki je lani za Mladino dejala, da »bi morali govedorejo v prihodnje umikati z ravnin, kjer prevladujejo njive. Ravninski svet naj bo namenjen pridelavi žit in zelenjave.«

Podobno je v letošnjem intervjuju za Mladino povedal tudi direktor Kmetijskega inštituta dr. Andrej Simončič: »Morda bi bilo res smiselno živinorejo umakniti z nižin in jo prestaviti na bolj gričevnata območja, primerna za pašo, ter sprostiti nekaj njivskih površin, ki so zdaj namenjene pridelavi koruze in drugih rastlin za krmo.«

Glede na očitni strokovno-politični konsenz o potrebi po umikanju živinoreje z ravninskih območij, pri čemer tudi javno mnenje ne bi smelo predstavljati težave, nas je zanimalo, ali na kmetijskem ministrstvu pripravljajo ukrepe v tej smeri. Vendar njihovi odgovori za zdaj ne izkazujejo pretirane odločnosti in ambicioznosti.

Kot so nam pojasnili, je že v sedanjem okviru skupne evropske kmetijske politike nekaj ukrepov podpore živinoreji, ki so omejeni zgolj na neravninska območja. Za morebitne bolj ambiciozne premike v tej smeri pa bo treba počakati na reformo skupne kmetijske politike po letu 2020, o čemer še vedno poteka razprava na ravni EU. Zagotavljajo pa, da bodo tudi pri oblikovanju novih ukrepov sledili strateškim usmeritvam slovenskega kmetijstva po večji samooskrbi in varovanju vodnih virov, s čimer bodo »prav gotovo usmerjali živinorejo na območja zunaj ravninskih delov, kjer moramo spodbuditi poljedelstvo v smeri pridelave krušnih žit«.