Samostojna Slovenija v številkah

Prebivalci Slovenije morajo za kilogram kruha, sladkorja ali kave danes delati občutno manj kot leta 1991, saj so cene v zadnjih letih rasle počasneje kot plače

Jutri, 25. junija, obeležujemo 28. obletnico osamosvojitve Slovenije. Pol leta po plebiscitu, s katerim so slovenski državljani izrazili podporo k neodvisnosti, je slovenska skupščina 25. junija leta 1991 sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter pričela zgodbo samostojne Slovenije.

V čast dnevu državnosti se bodo po celotni državi odvijale razne kulturne prireditve, potekala bo slavnostna seja državnega zbora, predsedniška palača pa bo na praznik odprta obiskovalcem, ki si bodo lahko vodeno ogledali palačo, sprejel jih bo predsednik Borut Pahor. Osrednja prireditev bo že tradicionalna državna proslava, danes zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Letošnji umetniški program proslave, z naslovom Sapere aude – Drznimo si vedeti, je nastal pod vodstvom režiserja in scenografa Mateja Filipčiča in postavlja vprašanje statusa in pomena znanosti ter njene vloge v sodobni slovenski družbi.

Povprečna starost umrlih leta 1991 je bila 70 let, do leta 2017 pa se je zvišala za 8 let. Pričakovana življenjska doba žensk je danes dobrih 83 let, moških pa 78 let.

V skoraj treh desetletjih samostojnega delovanja je Slovenija doživela veliko sprememb, med največjimi so demografske spremembe. Prebivalstvo Slovenije se stara, vendar tudi dlje živi. Povprečna starost prebivalcev Slovenije je bila ob osamosvojitvi 35,9 leta, letos pa je povprečna starost že 43,4 leta. Povprečna starost umrlih leta 1991 je bila 70 let, do leta 2017 pa se je zvišala za 8 let. Pričakovana življenjska doba žensk je danes dobrih 83 let, moških pa 78 let. Ti demografski preobrati vplivajo tudi na upad števila osnovnošolcev, ki jih je bilo v letošnjem šolskem letu skoraj 39.000 manj, kot v šolskem letu 1991/92, in pa na naraščanje števila upokojencev, ki jih je bilo lani 617.000, za več kot tretjino višje število, kot ob osamosvojitvi. Razmerje med upokojenci in zavarovanci se je zmanjšalo, manjše pa so žal tudi povprečne neto starostne pokojnine, ki so 1992 dosegale 78,4 odstotka povprečne neto plače, lani pa le še 58,5 odstotka.

Največ slovenskih izvoznih produktov predstavljajo cestna vozila ter medicinski in farmacevtski proizvodi. V vseh letih od osamosvojitve je bilo najpomembnejše trgovanje z Nemčijo. 

Opazno spremenjena je tudi gospodarska slika. Takoj po osvoboditvi se je Slovenija spoprijemala z gospodarskimi težavami, ki so v prvem letu prinesle kar 250-odstotno inflacijo, ki je padala počasi in se pod 10 odstotkov spustila šele leta 1995. Z naslednjo gospodarsko krizo se je država soočila leta 2008, ki pa se je končala že pred leti, kar je pokazala tudi manjša deflacija v letih 2015 in 2016. V prvih dveh letih po razglasitvi neodvisnosti se je gospodarska aktivnost upočasnila, kar je povzročilo zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP), v prvem letu za skoraj 9 odstotkov. BDP na prebivalca je takrat znašal 5100 evrov, leta 2017 pa kar štirikrat več – 21.000 evrov. Delež dodane vrednosti iz kmetijskih dejavnosti v skupni dodani vrednosti BDP je zmanjšan za več kot polovico – predstavlja le še 2,2 odstotka. Za četrtino se je zmanjšal tudi delež dodane vrednosti iz industrije in gradbeništva (33,2 odstotka), povečal pa se je delež dodane vrednosti iz storitev (s 50,3 odstroka na 64,6 odstotka). Prebivalci Slovenije morajo za kilogram kruha, sladkorja ali kave danes delati občutno manj, saj so cene v zadnjih letih rasle počasneje kot plače.

Največ slovenskih izvoznih produktov predstavljajo cestna vozila ter medicinski in farmacevtski proizvodi. V vseh letih od osamosvojitve je bilo najpomembnejše trgovanje z Nemčijo, povečalo pa se je trgovanje z Avstrijo in Kitajsko. Največ blaga je bilo izvoženega v nekdanje jugoslovanske države. Velik preboj je Slovenija naredila na področju turizma. Lani je bilo naštetih štirikrat več turistov kot leta 1991 – 5,7 milijonov. Med temi je največ prebivalcev sosednjih držav, močno povečuje pa se število Kitajcev, Kanadčanov, Američanov, Avstralcev, Japoncev in prebivalcev Republike Koreje.

Lani je bilo naštetih štirikrat več turistov kot leta 1991 – 5,7 milijonov. Med temi je največ prebivalcev sosednjih držav, močno povečuje pa se število Kitajcev, Kanadčanov, Američanov, Avstralcev, Japoncev in prebivalcev Republike Koreje.

Statistični urad Republike Slovenije je ponudil projekcije, ki kažejo na nadaljnjo staranje prebivalstva, vendar pa tudi na postopno daljšanje življenjske dobe. Tudi število prebivalstva naj bi se postopno večalo do približno leta 2025, kjer naj bi se rast prebivalstva ustavila in začela postopno padati.

dLJPdh_q0g4