Staš Zgonik

 |  Mladina 26  |  Družba

Plačljive električne polnilnice 2

Polnilnice za električne avtomobile so še večinoma brezplačne 

Električna polnilnica na Lidlovih parkiriščih

Električna polnilnica na Lidlovih parkiriščih
© Uroš Abram

Prejšnji teden smo v Mladini pisali, da je Elektro Ljubljana na svojih polnilnicah za električne avtomobile z majem uvedel plačevanje za pretočeno elektriko in da mu je s tem uspelo povečati dostopnost polnilnic, ki so jih prej vozniki pogosto izkoriščali za brezplačna parkirna mesta.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Staš Zgonik

 |  Mladina 26  |  Družba

Električna polnilnica na Lidlovih parkiriščih

Električna polnilnica na Lidlovih parkiriščih
© Uroš Abram

Prejšnji teden smo v Mladini pisali, da je Elektro Ljubljana na svojih polnilnicah za električne avtomobile z majem uvedel plačevanje za pretočeno elektriko in da mu je s tem uspelo povečati dostopnost polnilnic, ki so jih prej vozniki pogosto izkoriščali za brezplačna parkirna mesta.

Na nas se je obrnil Teo Bunta, tehnični direktor podjetja Implera, enega od slovenskih ponudnikov polnilnic za električne avtomobile. Ker smo članek iz prejšnjega tedna naslovili »Konec zastonjkarstva«, ga je zaskrbelo, da bi bralci lahko narobe sklepali, da so po novem plačljive vse polnilnice za električna vozila v državi, čeprav jih je velika večina še vedno brezplačnih. »To vsak dan poslušam na terenu. Aha, zdaj je pa že vse plačljivo, ne splača se.«

V Sloveniji je več kot 700 javnih polnilnic za električne avtomobile, plačljivih pa jih je za zdaj le približno 10 odstotkov, poleg polnilnic Elektra Ljubljana tudi hitre polnilnice ob avtocestah, ki jih upravlja Petrol. Druge so še naprej brezplačne in številne bodo, poudarja Teo Bunta, take tudi ostale.

»Investitorji, kot so trgovski centri, lokali ali hoteli, ne bodo nikoli zaračunavali polnjenja, ker je zanje polnilnica trženjsko orodje, ki pritegne in zadrži kupca.« Podjetja, kot je Elektro Ljubljana, ki nimajo druge primarne dejavnosti, dodaja Teo Bunta, lahko s polnilnicami predvsem prodajajo parkiranje na privlačnih mestih.

Polnilnice z daleč največ prometa in prenesene energije po njegovih navedbah stojijo pri trgovinah Lidl v Ljubljani in Mariboru ter pri Mercatorjevem centru v Šiški. »Vse so brezplačne. Namen investitorja je, da pridete v trgovino. Podobno je tudi po svetu.«

To je za zdaj po njegovih besedah edini vzdržni poslovni model. »V Evropi ne obstaja poslovni model, po katerem bi bile polnilnice rentabilne. Če uvedete plačevanje, se zmanjša promet. Če je polnjenje drago, ni nikogar. Če je poceni, ne pokrijete stroškov. Niti eden od upravljavcev polnilnic v Evropski uniji ni niti blizu zelenim številkam. Če se odločiš za ekonomsko ceno, ni uporabnikov. To je prekletstvo elektrike za investitorje – konkurenca sta domača vtičnica in fotovoltaična plošča na dvorišču.«

Pri tem dopušča možnost, da bo v prihodnosti treba zaračunavati polnjenje na vseh javnih polnilnicah, a predvsem z namenom, da bi preprečevali zlorabe, ko bi ljudje denimo napolnili avtomobilsko baterijo na brezplačni javni polnilnici, nato pa shranjeno energijo pretočili v domače baterije za poganjanje toplotne črpalke za ogrevanje hiše.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.