Igor Papič: Profesorji smo znani po tem, da imamo velik ego

Med sogovorniki za Mladinino posebno izdajo INTERVJU 2019 je Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, ki se ob pomembni obletnici končno obrača v prihodnost

Ljubljanska univerza je častitljiva ustanova, ki letos praznuje stoletnico obstoja; temu primerno so njeni rektorji praviloma starejši možje, le redko kateri je štel pod šesdeset let, vsi pa so bili zavezani tradiciji. Slednjo globoko spoštuje tudi sedanji rektor Igor Papič, s 53 leti drugi najmlajši rektor v njeni zgodovini, ki pa je po duši vendarle roker, zato se ne boji prepihati zatohlih univerzitetnih hodnikov. Za energičnega, vendar uglajenega Papiča ni svetih krav, zasluge si je treba prislužiti z rezultati in trdim delom - takšna miselnost pa med akademiki ni vedno samoumevna in brez nasprotovanja ne gre, je povedal v pogovoru za Mladinino posebno izdajo INTERVJU 2019. "Formalno imam vzvode moči, v praksi pa se seveda ne morem obnašati kot absolutist. To velja tudi za ostale - kadarkoli se na kakšni izmed fakultet ali znotraj določene katedre pojavi absolutistično vedenje, pride do konflikta. " 

"Formalno imam vzvode moči, v praksi pa se seveda ne morem obnašati kot absolutist."

Papič je redek primer izobraženca iz tehniške smeri, ki ceni družboslovje in prepoznava njegov pomen za skupnost; nenazadnje od mladih let goji željo po študijo filozofije ali psihologije, ki je še ni opustil. Čeprav ne beži pred očitki o padanju akademskih standardov in pomanjkljivi selekciji na nekaterih fakultetah, opozarja, da je javna univerza branik kvalitetnega izobraževanja; prepričan je, da "nek posameznik, ki je študiral v Sloveniji, gotovo ima zadosti znanja, da ustanovi novo Nokio. Težava je v podjetniškem okolju, infrastrukturi in razpoložljivosti semenskega kapitala." Do konkurenčnih zasebnih ustanov, ki so do koncesij prišla predvsem prek povezav s politiko, pa je zadržan, "ker sem prepričan, da bodo morala miniti še desetletja, preden bodo dosegle neko pričakovano raven kakovosti," pravi. 

"Na žalost včasih tudi kdo presodi, da mu ni treba nič raziskovati..."

Kot največjo težavo pri vodenju Univerze v Ljubljani izpostavlja pomanjkljivo financiranje; institucija se je namreč komaj izvila iz primeža vsiljenega varčevanja, obenem pa posamezne fakultete nujno potrebujejo dodatne investicije. Vendar je Papič prepričan, da bo univerza te težave uspela razrešiti znotraj obstoječih okvirjev, razmišljanja, da bi se fakultete financirale neposredno iz proračuna pristojnega ministrstva namesto prek univerze, pa se mu zdijo neutemeljena, celo nevarna. "To bi v praksi pomenilo konec celotne avtonomije, tudi akademske, ki nam sedaj omogoča, da raziskujemo in počujemo, kar se nam zdi pomembno. Na žalost včasih tudi kdo presodi, da mu ni treba nič raziskovati..."

Več si lahko preberete v novi posebni številki MLADINA INTERVJU 2019, ki je na voljo na vseh prodajnih mestih in tudi v naši spletni trgovini >>