Nepremičninarji na udaru

Nepremičninski balon se še zmeraj napihuje, zlasti v prestolnici. Visoke cene se poznajo na najemniškem trgu. Po podatkih Geodetske uprave je v letu 2017 povprečna cena nad 71 kvadratnih metrov velikega stanovanja v centru Ljubljane znašala nekaj manj kot 700 evrov brez stroškov – od takrat se je še znatno povečala. Stanovanja tako postajajo nedostopna tistim, ki bi jih najbolj potrebovali, študentom in mladim družinam. Da bi znižali najemnine, so v stranki Levica v začetku meseca predlagali predlog o omejitvi stroškov posredovanja pri najemnih poslih, predlog pa je doživel veliko kritik, pri nepremičninarjih in tudi predstavnikih najemnikov.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo je sicer podprl strankin predlog novele zakona o nepremičninskem posredovanju, po katerem bi posredniki lahko zaračunali provizijo v višini največ štiri odstotke vrednosti stanovanja oziroma ne več kot eno mesečno najemnino. Obenem bi v Levici omejili njihove administrativne stroške na 150 evrov. Predlog novele je potrdila tudi vlada; kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, bi spremembe »lahko prispevale k večji dostopnosti do primernih stanovanj, večji stanovanjski varnosti najemnikov, spodbujanju dolgoročnejše oddaje in najema stanovanj«.

Povsem nasprotno pa je stališče Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki jo vodi Boštjan Udovič. Po njihovem si skuša Levica z novelo nabrati politične točke, uveljavitev njenih predlogov pa bi povečala delovanje črnega trga. »Država bi se zaradi lastne neučinkovitosti ponovno zatekla h kaznovanju poštenih zaradi ravnanj nepoštenih. Slednji pa bi seveda na enak način kot doslej kršili pravila in zlorabljali sistem,« je svoje stališče obrazložil Udovič. In napovedal, da bo zbornica v primeru sprejema novele sprožila postopek za presojo njene skladnosti z ustavo; predlagana določila so po njegovem mnenju namreč v neskladju z ustavno določbo o zagotavljanju svobode podjetniške pobude.

Do sprememb je zadržana tudi Valerija Kamnik iz mariborske posredniške družbe Vital Pro. »Na tak način ne bodo znižali najemnin; slednje bodo padle same od sebe, ko bo trg doživel popravek in bo ponudba nepremičnin dohitela povpraševanje. Vse, kar se bo zgodilo zaradi te novele, bo, da bodo iz najemniških poslov pregnali še tiste redke posrednike, ki se jim da ukvarjati s tem. Kajti tukaj za nas že sedaj ni zaslužka, sedaj pa bo še slabše; s 150 evri, kolikor bi nam jih pustili za administrativne stroške, komaj urediš vpis v zemljiško knjigo, kje pa so še pravniki in geodeti, če se kaj zalomi – kot se dostikrat zgodi? To je neživljenjsko.« Kritični so celo tisti, ki naj bi jim predlagana ureditev najbolj koristila – najemniki. Po mnenju predsednice Združenja najemnikov Slovenije Tanje Šarec je »edina možna sistemska rešitev krepitev neprofitne stanovanjske gradnje. Ob tem bi država morala pritisniti na DUTB, da stanovanjskim skladom prepusti ali poceni proda zemljišča za gradnjo in zasežena stanovanja.«

Aprila je 40.000 Berlinčanov s protestom od deželne vlade zahtevalo zamrznitev najemnin.

Prav v to smer pa gre drugi predlog, s katerim želi Levica znižati cene in najemnine nepremičnin. Stranka je pred mesecem dni v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, s katero želi zagotoviti neodplačen prenos stanovanj in stavbnih zemljišč z DUTB na stanovanjski sklad. Toda vlada in slaba banka se s tem ne strinjata, temveč načrtujeta, da bo državni sklad te nepremičnine od DUTB odkupil, in to po tržni ceni; v prvi fazi naj bila tako na sklad prenesena zemljišča v ljubljanskem Podutiku, Novem mestu in Rožni Dolini pri Novi Gorici. Težava pa je, da državni stanovanjski sklad, pa tudi občinski skladi že zdaj nimajo dovolj denarja za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega nabora, kaj šele za obsežnejše nakupe novih nepremičnin. Da bi država zagotovila dodatna sredstva, dviguje znesek najemnine za neprofitna stanovanja, pri tem pa bo posebej socialno ogroženim najemnikom subvencionirala razliko do podražitve.

Namesto pavšalne regulacije posrednikov bi za znižanje najemnin in cen stanovanj poleg krepitve javne stanovanjske gradnje po mnenju Tanje Šarec kazalo razmisliti o ukrepih, ki so jih sprejeli v tujini, na primer o omejitvi rasti najemnin (mietpreisbremse), kot so jo sprejeli v Nemčiji. Tamkajšnja vlada je leta 2015 sprejela zakon, po katerem se najemnine v enem letu ne smejo povišati za več kot deset odstotkov. Po ugotovitvah nemškega inštituta za ekonomske raziskave DIW se je ukrep sicer izkazal za neučinkovitega v manjših naseljih, zato pa je »bil uspešen v regijah, kjer je bila rast najemnin najbolj izrazita«, med drugim v glavnem mestu Berlin.

Nemcem to ni bilo dovolj; potem ko je lani aprila 40.000 Berlinčanov s protestom od deželne vlade zahtevalo zamrznitev najemnin, jim je ta pred nekaj dnevi ustregla in sprejela zakon, ki za naslednjih pet let prepoveduje tovrstne podražitve.

Za zaključek Tanja Šarec opozarja na skrajno pomanjkljivo kulturo oddajanja stanovanj, ki v Sloveniji močno zaostaja za praksami razvitih držav, najemodajalci pa »si zato velikokrat lahko privoščijo, kar se jim zljubi. Zato bi morala država aktivno spodbujati in sofinancirati samoorganiziranje najemnikov, ki bi se družno borili za svoje pravice.«