Slovenski volivci naklonjeni povezovanju strank

Povezovanje podpirajo zlasti volivci koalicijskih SAB, DeSUS in SMC ter največje parlamentarne stranke SDS

V julijski javnomnenjski raziskavi Vox populi so preverjali naklonjenost volivcev morebitnemu povezovanju političnih strank. Povezovanju so naklonjeni zlasti volivci koalicijskih SAB, DeSUS in SMC ter največje parlamentarne stranke SDS. Potencialni volivci LMŠ pa so najbolj naklonjeni združitvi z DeSUS, piše STA. 

Anketo je za TV Slovenija, Dnevnik in Večer na vzorcu 700 anketirancev med 9. in 11. julijem po telefonu opravila agencija Ninamedia. V njej so volivce vprašali, kaj menijo, da bi bilo boljše za stranko, ki so jo volili na zadnjih državnozborskih volitvah: da ta nadaljuje samostojno pot ali se organizacijsko poveže s programsko sorodno stranko. Drugo možnost je izbralo 43,4 odstotka vprašanih, 21,4 odstotka pa jih je odgovorilo, naj stranka ostane samostojna.

Najbolj naklonjeni povezovanju so volivci SAB, DeSUS in SMC, torej tistih treh koalicijskih strank, piše Dnevnik, ki so po javnomnenjskih merjenjih v zadnjem času pod parlamentarnim pragom ali malenkost nad njim. Kar 73 odstotkov anketiranih, ki so na zadnjih volitvah obkrožili Janševo stranko, pa meni, da bi povezovanje koristilo tudi SDS.

Kar 73 odstotkov anketiranih, ki so na zadnjih volitvah obkrožili Janševo stranko, pa meni, da bi povezovanje koristilo tudi SDS.

Manj navdušeni za povezovanje s sorodnimi strankami so volivci NSi in LMŠ. Povezovanju NSi s sorodnimi strankami je naklonjenih le 36 odstotkov njenih volivcev, medtem ko so se volivci LMŠ v 39 odstotkih izrekli za povezovanje, 42 odstotkov pa je bolj naklonjenih samostojnemu delovanju stranke.  Med volivci SD se jih je nekaj več opredelilo za povezovanje kot za samostojno pot, volivci Levice pa kažejo ravno obratno sliko. 

Volivci DeSUS, SMC, SAB in LMŠ ter tisti, ki ne vedo, katero stranko bi volili ali pa se volitev ne bi udeležili, so se v anketi opredelili tudi glede medsebojnega povezovanja omenjenih strank. Združitev vseh štirih strank podpira 54,6 odstotka vprašanih, medtem ko ji 33,8 odstotkov nasprotuje. Največ podpore je prejela potencialna združitev LMŠ in DeSUS (51,2 odstotka), morebitni združitvi LMŠ s Stranko Alenke Bratušek (46,9 odstotka) ali s SMC (45 odstotkov) pa nekoliko manj. Združitvi LMŠ z drugimi liberalnimi strankami so nadpovprečno naklonjeni prebivalci ruralnih naselij in starejši od 46 let, še povzema Dnevnik. 

Največ podpore je prejela potencialna združitev LMŠ in DeSUS z 51,2 odstotkoma glasov za povezovanje med strankama. 

Na temo povezovanja so se predsedniki LMŠ, SMC in SAB sicer srečali kmalu po lanskih državnozborskih volitvah, a ideja o združitvi se ni zares udejanjila. Pred evropskimi volitvami v maju je Šarec zavrnil oblikovanje skupne kandidatne liste s SMC in SAB. "Na zadnjem sestanku pred evropskimi volitvami nas je Šarec povabil na sestanek o sodelovanju strank Alde zato, da nam je povedal, da sodelovanja ne bo," so komentirali v Stranki Alenke Bratušek, v kateri so pred volitvami od povezovanja strank veliko pričakovali.

Po volitvah v EP je Šarec v zapisu na Facebooku sicer nakazal, da bo v prihodnosti za tovrstne možnosti morda bolj odprt: "Kakor koli pogledamo, bo povezovanje strank skupine ALDE nujno, če ne bomo želeli pretirane razdrobljenosti, saj bodo naslednje volitve državnozborske." Idejo je pozdravil predsednik DeSUS-a Karl Erjavec z besedami, da lahko gre tudi za "mehkejše" sodelovanje "samo v poslanski skupini ali pa da sodelujemo, ko gre za določene odločitve," naklonjeni pa so ji bili tudi v SMC: "Če imamo v koaliciji štiri stranke, ki sodijo v evropsko družino Alde, je logično pričakovanje, da bo sodelovanje med nami tesnejše kot doslej."