Stop nadzoru

Ustavno sodišče je razveljavilo dele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki policistom dovoljujejo uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic in hranjenje tako pridobljenih podatkov do sedem dni od dneva zajema.

Presojo ustavnosti teh pooblastil je zahteval varuh človekovih pravic, ki je menil, da do zdaj veljavna ureditev omogoča množični nadzor, saj »preventivna in neselektivna hramba podatkov po naravi v pretežni meri pomeni poseg v pravice tistih, ki z nameni, zaradi katerih so bili v prvi vrsti ti podatki zbrani, nimajo oziroma ne bodo imeli niti posredne zveze«.

Vlada je sicer v odziv na poizvedovanje ustavnih sodnikov zatrjevala, da bo s samodejno prepoznavo registrskih tablic poseženo v zasebnost zgolj tistih posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vožnjo, ali uporabljajo vozila, ki ne izpolnjujejo pogojev za vožnjo, ter posameznikov, ki vozijo ukradeno vozilo, vozilo z ukradenimi registrskimi tablicami ali vozilo, za katerim je razpisano iskanje. Poleg izboljšanja prometne varnosti naj bi ukrep po mnenju vlade omogočil učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu.

Ustavni sodniki pa so v odločbi menili, da je obdelava osebnih podatkov v tem primeru preslabo razčlenjena in zakonodajno utemeljena, da bi bila glede na ustavne določbe dopustna. »Ukrep samodejnega preverjanja registrskih tablic vključuje zbiranje podatkov in primerjanje tako zbranih podatkov z drugimi evidencami osebnih podatkov. Oba koraka obdelave podatkov terjata samostojno zakonsko razdelano ureditev obdelave osebnih podatkov. Ker izpodbijana ureditev ni skladna s to zahtevo, je v neskladju z drugim odstavkom 38. člena ustave.«