Odsotnost "da" pomeni "ne"

Ministrstvo bo preverilo ustreznost opredelitve posilstva v zakonodaji

Ob pripravi morebitnih sprememb kazenskega zakonika bo ministrstvo za pravosodje preverilo tudi ustreznost ureditve kazenskega dejanja posilstva. Predlogi rešitev naj bi bili oblikovani še letos, a pred spremembami je potrebna temeljita analiza področja, opozarjajo na ministrstvu. V teh okvirih zato načrtujejo analizo kazenskih zadev, pravnomočno zaključenih v kazenskem postopku, predvsem tistih v zvezi s kaznivimi dejanji posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe. 

Spomnimo se letošnjega januarja. "Kadar storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa, oziroma zato, da spolni odnos dokonča, kot je to v obravnavani zadevi, potem kaznivo dejanje posilstva ni podano," je senat koprskih višjih sodnikov sklenil v razsodbi o primeru iz leta 2015, ki je razburila Slovenijo. Moški, ki je posilil spečo žensko, je bil obsojen zgolj na blažje kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe, doletela ga je enoletna zaporna kazen. Po razveljavitvi s strani vrhovnega sodišča so koprski sodniki v drugo spremenili oceno. Sklenili so, da je verjetno res šlo za posilstvo, a zaradi načela prepovedi spremembe na slabše so Primorca v drugo lahko obsodili le za blažje kaznivo dejanje prisiljenja. Izrečena je bila nova pravnomočna kazen: deset mesecev zapora. 

Koprski primer je spodbudil slovensko javnost k pozivu po spremembi opredelitve posilstva v kazenskem zakoniku. Inštitut 8. marec je pripravil peticijo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in spolnega napada, ki jo je podpisalo 5.858 ljudi. "Takšno razsodbo [kot v koprskem primeru] omogoča kazenska zakonodaja, ki posilstvo definira kot dejanje, v katerem storilec žrtev 'prisili' v spolni odnos," navaja besedilo peticije. To lahko storilec doseže z uporabo sile, grožnjo neposrednega napada na življenje ali telo, z grožnjo povzročitve premoženjske škode ali z izsiljevanjem proti časti in dobremu imenu.

"Čeprav je Slovenija ratificirala konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, s katero se je obvezala, da mora biti privolitev v spolna dejanja 'dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin', na ministrstvu za pravosodje obstoječega modela, ki posilstvo definira s prisilo, kljub njegovi zastarelosti ne nameravajo spremeniti," še navaja peticija Inštituta 8. marec.  Navkljub vsesplošnemu ogorčenju, opozorilom državne tožilke Mirjam Kline, da je model prisile zastarel in do žrtve nepravičen, in komentarju Društva za nenasilno komunikacijo, da je posilstvo pogosto povzročeno tudi brez sile, so januarja v ministrstvu za pravosodje za Dnevnik povedali, da ne razmišljajo o zakonodajnih spremembah. 

Po veljavni ureditvi obstajajo nekaznovana tista dejanja, za katere žrtev ni izrazila soglasja, čeprav se z njimi ni strinjala, storilec pa pri tem ni uporabil sile ali grožnje. Visok odstotek žrtev namreč v situaciji otrpne, v tem stanju pa se niso sposobne upirati.

Na ratifikacijo istanbulske konvencije so takrat opomnili tudi v Levici, ko je poslanec Matej T. Vatovec vladi izročil pobudo, v kateri med spremembami več določb kazenskega zakonika predlaga tudi uvedbo modela "ne pomeni ne", ki pomeni, da privolitev v spolno dejanje ne obstaja, takoj ko se oseba z "ne" izreče na katerokoli spolno pobudo. Spolno dejanje, ki sledi taki zavrnitvi, je kaznivo. "Stroka že vrsto let opozarja na problematiko obravnave spolnega nasilja v Sloveniji," so poudarili v Levici in obenem opozorili na naprednejše modele, ki jih imajo na primer na Švedskem in na Islandiji. Model "ja pomeni ja" je zgrajen okrog privolitve vseh oseb, udeleženih v spolni interakciji. To pomeni, da je storilec odgovoren za kaznivo dejanje ne le, če je žrtev odnosu nasprotovala, temveč tudi, če svoje volje ni izrazila oziroma je ostala pasivna. 

"Sprememb zakonika se ne gre lotevati na hitro in brez premisleka, saj lahko to v pravni sistem vnese negotovost," so zdaj pri obetu morebitnih sprememb kazenskega zakonika na ministrstvu za pravosodje komentirali za STA. V analizi kazenskih zadev v povezavi s posilstvom, spolnim napadom in spolno zlorabo slabotne osebe, bodo tako na podlagi spoznanj ocenili širšo ustreznost ureditve v zakoniku in prakso slovenskih pravosodnih organov, zatem pa bodo skozi primerjalno znane modele predlagane ustreznejše rešitve. Med njimi naj bi po navedbah ministrstva bila vsaj rešitev "da pomeni da" in "ne pomeni ne". 

Društvo za nenasilno komunikacijo je skupaj z osmimi drugimi organizacijami marca na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovilo dopis, v katerem so opozorili, da kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost predstavljajo hud napad na telesno in duševno integriteto, svobodo in spolno avtonomijo oseb, ki so preživele tovrsten napad. Sprememba kazenskega zakonika je tako po njihovi oceni nujen korak za spremembo stališč ter odpravljanje spolnih stereotipov in razumevanje posilstva ter drugih oblik spolnega nasilja. Po veljavni ureditvi namreč obstajajo nekaznovana tista dejanja, za katere žrtev ni izrazila soglasja, čeprav se z njimi ni strinjala, storilec pa pri tem ni uporabil sile ali grožnje, opozarjajo v društvu. Visok odstotek žrtev namreč v situaciji otrpne, v tem stanju pa se niso sposobne upirati. 

"Nobenega dvoma ni, da gre pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost za nesprejemljiva dejanja, ki puščajo dolgoletne posledice žrtvam in njihovim svojcem. Zanje ni opravičila. Zanje ne sme biti olajševalnih okoliščin, ki bi dopuščale, da storilci ostanejo nekaznovani."

Slovenija naj zato pri opredelitvi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost upošteva odsotnost soglasja, se pravi, sledi modelu "da pomeni da", še poudarjajo v Društvu za nenasilno komunikacijo. Model "ne pomeni ne" temelji na zmotni predpostavki, da je oseba ves čas na voljo za spolni odnos in da ga mora, če ga ne želi, izrecno zavrniti, so zapisali v marčevskem dopisu. Ministrica Katič naj se ustreznih zakonodaj loti čim prej, so pozvali. 

V preteklem tednu pa je tudi poslanska skupina NSi v zakonodajni postopek vložila predlog za spremembo zakonika, s katero bi preprečili zastaranje pregona kaznivih dejanj, povezanih s spolnimi zlorabami. Opozarjajo, da se številne žrtve bojijo govoriti o zločinu in to storijo šele veliko kasneje v življenju, ko zberejo pogum in storilca prijavijo. A v tem dolgem obdobju lahko zastaralni roki potečejo in storilec se kazni izogne ter za vedno ostane na prostosti, opozarjajo v NSi. "Nobenega dvoma ni, da gre pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost za nesprejemljiva dejanja, ki puščajo dolgoletne posledice žrtvam in njihovim svojcem. Zanje ni opravičila. Zanje ne sme biti olajševalnih okoliščin, ki bi dopuščale, da storilci ostanejo nekaznovani," je poslanska skupina še zapisala v predlogu.

Nadaljnja časovnica v povezavi z bodočim predlogom sprememb opredelitve posilstva v kazenskem zakoniku je deloma odvisna od obsega in vsebine predlaganih sprememb. Na ministrstvu za pravosodje predvidevajo, da bodo ustrezne rešitve oblikovane še letos, medtem ko naj bi jih DZ sprejel prihodnje leto. 

PREBERITE SI TUDI: 

Kultura posilstev v razviti Evropi. Šokantno visoka stopnja nekaznovanosti za spolno nasilje in zastareli zakoni o posilstvu, ki ne dosegajo mednarodnih standardov. Piše Ana Smrekar. 

Posilstvo je kaznivo. Za boljše preiskovanje spolnega nasilja bi politika lahko storila marsikaj, sprememba definicije posilstva pa bi bila predvsem moralno sporočilo. Piše Peter Petrovčič. 

Ne pomeni ne. Pogovoriti se moramo o posilstvu. Piše Lara Paukovič.