Od koprskega »gazde« do zaščitenega diplomata

Republika Severna Makedonija naj bi za častnega konzula imenovala starega znanca slovenskih davčnih organov in tožilstva 

Gre za Subijo Tajroskega, enega od šefov nekdanjih spornih izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v Luki Koper, znanih tudi kot »gazde«. Po naših podatkih naj bi že tekli postopki, s katerimi mu bo Republika Severna Makedonija podelila naziv častnega konzula v Sloveniji – s tem pa tudi pripadajočo diplomatsko imuniteto. Na makedonskem veleposlaništvu v Ljubljani se na naše poizvedbe niso odzvali, zato pa je sam Tajroski potrdil, da »se nekaj dogaja, vendar uradno še ni nič sklenjeno. Do takrat zadeve ne bom komentiral.«

Kot je lani razkril Dnevnik, se je Subija Tajroski znašel pod drobnogledom specializiranega državnega tožilstva (SDT), ki je preiskovalo očitke, da je eno od svojih podjetij spravil v stečaj z goljufijo, še prej pa iz njega na varno prenesel vse premoženje. Preiskovalo ga je tudi koprsko tožilstvo, ki je šlo po sledeh ugotovitev poročila finančne uprave (Furs). Ta je opozorila na sume davčnih utaj pri poslih med Luko Koper in njenimi izvajalci, natančneje podjetjem T-Momo, ki ga skupaj z bratom obvladuje Subija Tajroski in v katerem so finančni inšpektorji opravili nadzor. Prav ti postopki so bili odločilni, da je koprsko pristanišče končno sklenilo legalizirati poslovanje z »gazdami«, ki mu zagotavljajo poceni delovno silo. Med štirimi kadrovskimi agencijami, ki jih je Luka letos izbrala na razpisu, sta bili tudi dve družbi v lasti omenjenih »gazd« – med njimi sporni T-Momo bratov Tajroski. Ta družba naj bi omogočila obvod, prek katerega sporni IPS še naprej nemoteno poslujejo z državnim pristaniščem. Mimogrede, po navedbah naših virov s Tajroskim poslovno sodeluje tudi nekdanji vodja koprskih kriminalistov Vojko Živec.

Če bo Republika Severna Makedonija koprskemu »gazdi« podelila status častnega konzula, bo s tem precej otežila delo slovenskim organom pregona in davčnim organom, ki preiskujejo njegove posle. Kot so pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve, ureja status častnih konzulov dunajska konvencija o konzularnih odnosih iz leta 1963. Ta v 58. členu za častne konzule predpisuje sodno imuniteto in določa, »da niso podrejeni sodnim in upravnim organom države sprejemnice za dejanja, ki jih storijo pri opravljanju konzularnih nalog«. Prav tako konvencija predpisuje, da so prostori konzulata oproščeni vseh davščin, vsi konzularni dokumenti, shranjeni v njih, pa nedotakljivi. Če se častni konzul znajde v kazenskem postopku, mora priti pred pristojne organe. »Vendar pa se mora postopek voditi z dolžnim spoštovanjem do častnega konzularnega funkcionarja zaradi njegovega uradnega položaja, in razen če je prijet ali priprt, tako, da se čim manj ovira opravljanje konzularnih nalog. Če je treba častnega konzularnega funkcionarja pripreti, se mora postopek proti njemu začeti v najkrajšem mogočem času,« še določa dunajska konvencija.