2. 8. 2019 | Mladina 31 | Družba
Volk proti drežniški kozi
Konflikt med zaščitenima živalskima vrstama
Čin, čin, čin Drežnica, kje so kozice … ; drežniška koza je edina slovenska avtohtona pasma koz
© Gašper Uršič
Rejci drobnice na planinah v okolici Kobarida so na robu obupa. V minulega pol leta je volk na območju pašne skupnosti Starijski vrh pokončal že 17 ovac, 39 jih pogrešajo. Prejšnji teden se je napad volka, ki se glede na obnašanje in napade niti podnevi ne boji ljudi, zgodil še na bližnji planini Bošca. Tam je napadel čredo koz in eno pokončal, še eno pa poškodoval. Za rejce je bil to nov udarec, ki pa jim je prinesel tudi nove zaveznike v zahtevi po odstrelu problematičnega volka. Napadene koze so predstavnice edine slovenske avtohtone pasme – drežniške koze.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 8. 2019 | Mladina 31 | Družba
Čin, čin, čin Drežnica, kje so kozice … ; drežniška koza je edina slovenska avtohtona pasma koz
© Gašper Uršič
Rejci drobnice na planinah v okolici Kobarida so na robu obupa. V minulega pol leta je volk na območju pašne skupnosti Starijski vrh pokončal že 17 ovac, 39 jih pogrešajo. Prejšnji teden se je napad volka, ki se glede na obnašanje in napade niti podnevi ne boji ljudi, zgodil še na bližnji planini Bošca. Tam je napadel čredo koz in eno pokončal, še eno pa poškodoval. Za rejce je bil to nov udarec, ki pa jim je prinesel tudi nove zaveznike v zahtevi po odstrelu problematičnega volka. Napadene koze so predstavnice edine slovenske avtohtone pasme – drežniške koze.
Redijo jih skoraj izključno na Kobariškem in Bovškem. Pasma je kritično ogrožena – vsega skupaj šteje manj kot 700 živali. S pozivom, naj se drežniška koza zaščiti pred napadi volka, sta se rejcem prejšnji teden pridružila strokovnjaka z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Mojca Simčič in dr. Simon Horvat. Opozarjata, da ima lahko nadaljnje zmanjševanje velikosti populacije in s tem genske raznolikosti hude posledice za preživetje pasme. »Vsaka ubita plemenska žival je izgubljen vir edinstvene genetske raznolikosti, ki pomaga ohranjati že tako zmanjšani genetski sklad te pasme. Zmanjševanje genetske raznolikosti neizogibno vodi v povečano stopnjo parjenja v sorodstvu, zmanjševanje prireje po živali, predvsem pa zmanjšanje naravne odpornosti proti boleznim ter vročinskemu in drugim stresom.«
Populacija je pomemben genski vir, saj še vedno nosi prilagojene in selektivne gene za gorski habitat, ki so jih visoko produktivne komercialne pasme že zdavnaj izgubile zaradi intenzivne selekcije in prilagoditve na intenzivne rejne razmere v hlevu ali na nižinskih pašnikih. Genetske raziskave Simona Horvata kažejo, da je drežniška koza v primerjavi z vsemi drugimi alpskimi pasmami gensko edinstvena.
Dr. Miha Krofel, strokovnjak za zveri, se strinja s potrebo po ohranjanju avtohtonih pasem domačih živali in podpira vse učinkovite ukrepe za preprečevanje napadov zveri. »Bojim pa se, da odstrel ne bo prinesel takšne rešitve, saj izkušnje iz Slovenije in tujine jasno kažejo, da s splošnim odstrelom posameznih volkov na škodo ne vplivamo. Če bo drobnica ostala nezaščitena, jo bo pokončal naslednji volk, ki se bo pojavil na tem območju.«
Predstavnik rejcev Franc Uršič, lastnik 15 drežniških koz, negoduje, da pri varovanju zveri pozabljamo na varovanje drugih ogroženih živalskih vrst. Kot pravi, se rejci ne zavzemajo za odstrelitev vseh volkov na območju, temveč zgolj problematičnih. »Volka bi lahko opremili z ovratnico in rejce opozarjali, ko bi se gibal v bližini pašnikov, da bi ga odgnali.«
Varovanje z ograjami na terenu, kakršen je njihov, ne pride v poštev. »Volk ubija tudi čez dan, zato nočne ograde niso dovolj. Na planini med prosto pašo na strmini pa ograje tako ali tako niso realna možnost.« Tudi glede varovanja s psi ima pomisleke. »Ravno pred kratkim so bili pri meni predstavniki ene od nevladnih organizacij, ki so se prišli pogovarjat o tej možnosti. Dejal sem jim, da lahko psa brez težav pustimo na planini, a le če podpišejo, da ob morebitnem napadu tega psa na človeka oni prevzamejo odgovornost. Hitro so se potegnili nazaj.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Staš Zgonik, Mladina
Volk proti drežniški kozi
Popravek V članku v prejšnji številki Mladine z naslovom Volk proti drežniški kozi sem zapisal, da gre pri napadih volkov na edino slovensko avtohtono vrsto koz za konflikt med dvema zaščitenima vrstama. Ta trditev ni točna. Drežniška koza namreč kljub temu, da je z manj kot 700 osebki kritično ogrožena vrsta, ni uvrščena na seznam zaščitenih vrst. Več