Vodikovo Velenje

Občinama Velenje in Šoštanj je prejšnji mesec od Eko sklada uspelo pridobiti tri milijone evrov nepovratnih sredstev za nakup šestih avtobusov na vodik. Gre za sredstva iz podnebnega sklada, v katerega se steka denar od prodaje emisijskih kuponov za izpuste CO2, katerih največji kupec v Sloveniji je Termoelektrarna Šoštanj. Letos je v skladu na voljo 150 milijonov evrov, glede na program porabe pa je 10 milijonov namenjenih nakupu novih nizkoogljičnih vozil za prevoz potnikov.

Nakup je del poravnave med velenjsko občino in TEŠ. Občina je lani vložila tožbo zaradi neizplačila zadnjega obroka nadomestila za okoljsko škodo med gradnjo TEŠ 6, v termoelektrarni pa so odgovorili s tožbo, v kateri so zahtevali vračilo že plačanih obrokov, češ da je pogodba o izplačilu tako ali tako nična. Aprila letos so se poravnali in se dogovorili, da bo TEŠ prispeval do 300 tisoč evrov za nakup avtobusov, hkrati pa bo deset let zagotavljal vodik za polnjenje avtobusov po znižani ceni. Vodik v TEŠ za svoje potrebe proizvajajo že danes, zmogljivosti naprave za elektrolizo pa presegajo njihove potrebe, zato bi jim dodaten odjemalec prišel prav.

Razpis za nakup avtobusov naj bi v Velenju objavili na začetku septembra. Je pa izbira ponudnikov že zdaj zelo omejena: »V Evropi ni veliko ponudnikov, ki bi ustrezali našim potrebam. Še najbližje temu je podjetje SAFRA iz Francije z modelom Businova H2, ki s 30 kilogrami vodika, skladiščenega pri 350 barih, zagotavlja več kot 400 kilometrov dosega, ponuja pa do 30 sedišč.« Predstavniki podjetja so spomladi že obiskali Velenje.

Novica o novem poskusu rabe vodikovih tehnologij v prometu je razburila Andreja Pečjaka, znanega predelovalca avtomobilov na električni pogon, ki je zapisal, da Slovenija »spet meče denar skozi okno«. Dozdajšnji poskusi uvajanja vodika v promet so pri nas propadli. Vodikova polnilnica na Petrolovem bencinskem servisu v Lescah že nekaj let sameva, saj je, kot so pojasnili, »zaradi premajhnega povpraševanja po vodiku v mirovanju«.

Kot pravi Pečjak, sicer verjame, da je vodik čisto gorivo prihodnosti, vendar razvoj tehnologije po njegovem mnenju še ni dosegel točke, ko bi bila ta primerna za vsakdanjo rabo in bi upravičevala porabo denarja.

Za mnenje smo prosili dr. Mirana Gaberščka s Kemijskega inštituta. Tehnologiji napoveduje svetlo prihodnost, po njegovem prepričanju bo vodik »prevladujoče gorivo prihodnosti«. Poskuse rabe v praksi, kot je projekt občin Velenje in Šoštanj, vidi kot enega od korakov na poti v to prihodnost. »Pred dokončno uveljavitvijo bo gotovo veliko poskusov prebojev – eni bodo uspešni, drugi bodo propadli. Vsekakor pa občinama želim veliko uspeha pri projektu.«

Vodik sam po sebi je dejansko eno najčistejših goriv, ostanek pri proizvajanju električne energije v gorivnih celicah je zgolj čista voda. A če ta vodik proizvedemo s postopkom elektrolize z električno energijo, ki jo zagotavlja termoelektrarna na premog, ga težko označimo za nizkoogljično gorivo.