Seznam lepih želja

Poziv k zmanjšanju človeškega vpliva na tla

Človeški vpliv je opazen na približno 70 odstotkih kopnega brez stalnega ledenega pokrova. Uničujoč človeški vpliv, katerega posledica je degradacija naravnega okolja, je mogoče zaznati na približno četrtini kopnega. To seveda vpliva na odpornost planeta. Tla so pomemben hranilnik ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, izraba tal pa je eden pomembnejših generatorjev izpustov.

Medvladni odbor Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) je objavil posebno poročilo o rabi tal in vplivu s tem povezanih aktivnosti na podnebne spremembe. »Kmetijstvo, gozdarstvo in druge vrste rabe tal prispevajo skoraj četrtino človeških izpustov toplogrednih plinov,« je ob predstavitvi poročila opozoril eden od avtorjev dr. Jim Skea, sicer profesor trajnostne energetike na londonskem Imperial Collegeu. »Hkrati pa naravni procesi v tleh vežejo skoraj tretjino ogljikovih izpustov, ki jih človeštvo proizvede z rabo fosilnih goriv.« Poročilo je poziv k izboljšanju skrbi za kmetijska zemljišča in gozdove, s čimer bi preprečili nadaljnjo degradacijo in okrepili sposobnost tal, da opravljajo pomembno nalogo blaženja našega izrabljanja naravnih virov.

Posebna pozornost je posvečena kmetijstvu. Pridelavi rastlin za prehrano ljudi je namenjenih 12 odstotkov kopnega brez ledenega pokrova. Pridelek se je od leta 1960 povečal kar za 240 odstotkov, to je posledica izboljšane produktivnosti in povečevanja kmetijskih površin. Energijska vrednost pridelka na prebivalca je kljub nagli rasti svetovnega prebivalstva rasla še hitreje in je danes za tretjino večja kot pred 60 leti. Število podhranjenih se je občutno zmanjšalo, število čezmerno prehranjenih in s tem predebelih je močno naraslo. Hkrati kar približno četrtina kmetijskih pridelkov po svetu nikoli ne doseže krožnikov, kar je velika izguba in nepotrebna obremenitev okolja.

Zmanjšanje količin zavržene hrane in drugih izgub v prehranski verigi je zato eden ključnih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb. Najbolj poudarjen pa je bil poziv IPCC k spremembi prehranskih vzorcev. Ljudje bi morali jesti manj mesa. Živinoreji je namenjenih kar 30 odstotkov kopnega na planetu. Krčenje pragozdov poteka predvsem zaradi širjenja pašnikov in njiv za pridelavo krme.

Avtorji poročila so na predstavitvi za novinarje sicer hiteli poudarjati, da nikomur nočejo predpisovati, kako naj se prehranjuje, in da je prehrana pogosto odvisna od naravnih danosti in kulturnih posebnosti. A sporočilo je kljub temu jasno: uravnotežena prehrana, temelječa na živilih rastlinskega izvora, pa tudi živalskega izvora, če izhajajo iz trajnostnih in nizkoogljičnih rejskih praks, pomeni »veliko priložnost za prilagajanje podnebnim spremembam in za blaženje teh, hkrati pa ustvarja pomembne koristi z vidika zdravja populacije«.

Seveda gredo vsi svetovni trendi v napačno smer. Poraba mesa se povečuje, z njim se zaradi družbenega napredka v državah v razvoju prehranjuje vse več ljudi, ki si ga še pred nedavnim niso mogli privoščiti.

Spet se je denimo začela povečevati tudi stopnja izsekavanja amazonskega pragozda, to z razrahljanimi omejitvami pod populističnim brazilskim predsednikom Jairom Bolsonarom dosega nove višave. A namesto da bi se predsednik zamislil nad najnovejšimi podatki brazilskega Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave, katerega satelitski podatki nakazujejo, da se je letos stopnja izsekavanja v primerjavi s tisto pred dvema letoma podvojila, je podatke označil za laž. Direktor inštituta Ricardo Galvão pa se je, potem ko je Bolsonara zaradi zanikanja verodostojnosti znanstvenih podatkov označil za strahopetca, moral po hitrem postopku posloviti od položaja.