Fašistični sosedje
U.S. Department of State / flickr
Te dni mineva 85 let, odkar so Nemci na referendumu podprli in ustoličili Adolfa Hitlerja.
Če se je še pred desetletjem zdelo nemogoče, da bi v kateri koli evropski državi lahko še kdaj sama zavladala odkrito fašistoidna stranka, se je v zadnjih letih duh povojnega povezovanja in evro-optimizma razblinil. V Nemčiji je do tujcev sovražna AfD leta 2017 denimo prejela 12,6 % glasov, kar je sicer veliko za državo, ki je bila prisiljena tako temeljito obračunati s svojo nacistično preteklostjo, v primerjavi z našimi severovzhodnimi in zahodnimi sosedi pa še zmeraj relativno malo.
Ravno iz Italije v zadnjih dneh prihajajo (še bolj) zaskrbljujoče novice. Salvini je komaj čakal, da razbije koalicijo, zdaj, ko mu javnomnenjske raziskave kažejo že strašljivo 40-odstotno podporo, pa je našel razlog v hitri železnici med Torinom in Lyonom. Če se s strani Salvinija sicer izigrano, a neenotno Gibanje petih zvezd ne poveže z Demokratsko stranko, bodo morali Italijani kmalu na volitve, Salvini pa bo po Orbanu očitno postal drugi odkrito fašistični premier v Evropski uniji.
Agrument ustvarja Danes je nov dan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.