Problematični predsednik državnega sveta A. K.

Si res želimo, da je predsednik državnega sveta človek, ki je dokazano nacionalist in rasist, ki laže, se lažno predstavlja in grobo in agresivno napada državljane?

V članku Kdo je nova zvezda desnice (Mladina, št. 33, 16. 8. 2019) se Jure Trampuš argumentirano sprašuje o kompetentnosti predsednika državnega sveta (DS) Alojza Kovšce. Po objavi članka je temu portal Nova24TV še istega dne ponudil prostor za odgovore na navedbe, med drugim tudi na mnenje, da so njegove besede na moj račun v nedavnem tvitu, s katerim se je odzval na kritično mnenje o njegovih nastopih, izraženo v kolumni v Večeru, povsem neprimerne za predsednika državnega sveta. Šele iz odgovorov na portalu sem izvedela, da se je obme bojda »obregnil« že pred tem tvitom, pred dvema letoma in potem še enkrat – če nič drugega, bi to pomenilo, da nikakor nisem prva začela. Po najnovejših izjavah menim, da je moja državljanska dolžnost, da zaskrbljenost glede njegove sposobnosti za opravljanje tako odgovorne državne službe izrazim javno.

Del članka (podpisan je Rok Krajnc), objavljenega 16. 8. 2019 ob 23.29 na Nova24TV, se glasi:

»’Ob Svetlano Slapšak sem se obregnil pred dvema letoma, ko sem dejal, da državna proslava slovenskega kulturnega praznika ni bila to, pač pa navaden agitprop. To sem utemeljil z besedami, da nismo videli prav nič ustvarjalnosti. Poslušali smo špansko in argentinsko glasbo, gledali smo plesne točke in repanje, ki nimajo veliko zveze s slovensko kulturo,’ pojasnjuje Kovšca. Po njegovem mnenju imamo v Sloveniji veliko izvajalcev klasične glasbe in tudi izvajalce v sodobnih žanrih, ki bi si zaslužili predstavitev. Slapšakova se je takrat obregnila ob Kovšco in je zapisala, kako ’obramboslovec in obrtnik komentira slovensko kulturo’. Kovšca svoje komentiranje pojasnjuje, da si kot ’plačnik te kulture in njen porabnik in del tega kulturnega prostora kot Slovenec in slovenski državljan to pravico pridržuje’. Že takrat se je obregnil ob njeno izjavo, prav tako pa tudi nedavno, saj je po televiziji komentirala ZOFVI v polomljeni slovenščini.«

Natančnejših podatkov o teh izjavah v njegovih odgovorih ni, zmede pa je veliko, tako kot z drugimi podatki; njegove besede sem morda spregledala in se tako nisem odzvala na obrambo kaplarske estetike, zasnovane na ignoranci: španska in argentinska glasba, ples in repanje so »navaden agitprop«? Po takšni trditvi moramo podvomiti tudi o omembi »izvajalcev klasične glasbe« in »izvajalcev v sodobnih žanrih«: morda je bolje, da si niti ne skušam predstavljati, kaj naj bi bilo to v glavi Alojza Kovšce. Sama pa bržkone nisem govorila o predlogu zakona (ZOFVI), kvečejmu splošneje o financiranju javnega in zasebnega šolstva, in to že veliko prej. Sem pa se v kolumni v mariborskem Večeru 27. 7. 2019 ostro odzvala (»obregnila ob«?) na dve izjavi Alojza Kovšce:

»Zadostuje, če se spomnimo izpada predsednika državnega sveta Alojza Kovšce na televiziji, ko je državljanom besno zagrozil ter cel seznam državljanskih in človekovih pravic, zagotovljenih z ustavo in načeli socialne države, označil za spisek neupravičenih privilegijev. Namesto takojšnjega odstopa, ki bi ga predlagal denimo predsednik države, na to predrzno totalitarno provokacijo ni bilo niti enega javnega odziva. Samo predstavljajte si, prosim vas, državljani pričakujejo celo to, da jim država plača pogreb! Sram naj vas bo, predsednik DS! Kovšca je dal na Nova24TV sicer še več izjav – posebno pezo amaterizma in nadute neumnosti je imelo njegovo ’ocenjevanje’ Prešernovih nagrajenk ...«

Kovšca svoja mnenja in politične poteze dejansko črpa pri SDS, enako, kot jih je prej pri JLA: prave razlike ni.

Na Twitterju se je potem Alojz Kovšca takole »obregnil«: »Res me je lahko sram. Živim v državi, v kateri Svetlana Marjanović Slapšak s svojimi ’strokovnimi mnenji’ poizkuša krojiti politiko. Če pustim ob strani ’pezo amaterizma in nadute neumnosti’, mimo ’besne grožnje državljanom’ ne morem. Gospa laže. Ne prvič ... Nisem nacionalist, vendar me moti, da mi pridiga o slovenski kulturi oseba, ki po desetletjih bivanja v Sloveniji slovenski jezik slabše obvlada kot jaz srbščino po štirih letih vojaške akademije. Gospođa je svojim vređanjem otišla predaleko u svakom smislu.«

Tukaj pa imamo kar nekaj resnih težav. Prvič, predsednik DS ne preverja podatkov – moj dekliški priimek nikoli ni bil Marjanović; formalno je to laž, a prej lahko to pripišem nemarnosti in neodgovornemu opravljanju funkcije. Drugič, predsednik DS nima prav, »gospa« ne laže: kaj drugega kot grožnja državljanom je strastno zanikanje (in to z avtoriteto ene najvišjih političnih funkcij v državi) socialnih pravic in močne vloge države pri regulacijskih mehanizmih? Tretjič, predsednika DS moti, da mu o slovenski kulturi nekdo pridiga – pa si je to krvavo zaslužil z ignoranco in podcenjevanjem, ko je poniževal Prešernovi nagrajenki, izražal dvom o njuni umetnosti in se zgražal nad vsotami, ki se vlagajo v kulturo. Četrtič, predsednika DS, ki zase trdi, da ni nacionalist, še posebej moti, da mu o slovenski kulturi pridiga oseba, ki menda slabo obvlada slovenski jezik; lahko bi sploh ne govorila slovensko, a pri tem, da sem, enako kot on, »plačnica te kulture in njena porabnica« pa, če parafraziram, del tega kulturnega prostora kot Neslovenka in slovenska državljanka, sem tudi znanstvenica in ustvarjalka z najmanj tremi knjigami (med več kot 80 objavljenimi) v slovenščini o slovenski kulturi (slikarstvo, gledališče) in sem poklicno usposobljena, da presojam o vprašanjih kulture. Pripomba, da govorim »polomljeno« slovenščino, ob dejstvu, da pišem v slovenščini in da sem 20 let predavala v slovenščini, preprosto nima nobene teže oziroma gre za še eno zlonamerno laž. Ves čas se učim slovenščine in se je bom do konca življenja, tako kot drugih sedmih jezikov, ki jih obvladam, in več kot desetih drugih, v katerih samo berem in jih razumem. Odrekanje pravice, da se nekdo izreka o »naši« kulturi, pravice torej, da je del te kulture, in to po kriteriju jezika (in, bodimo jasni, etničnega izvora), spada v samo definicijo nacionalizma; z drugimi besedami, s primitivnim nacionalizmom (in rasizmom) predsednik DS skuša prikriti svoje res amatersko in neumno mnenje o umetnosti in umetnicah, Prešernovih nagrajenkah. Ta primer jasno pokaže najneprijetnejši vidik primitivizma kot osnovne kode javnega nastopanja Alojza Kovšce: slovenski umetnici morata ostati pod slovensko avtoriteto, pa čeprav ju ta neposredno ogroža pri svobodi izražanja in dostopu do javnih sredstev in s tem do možnosti za preživetje in ustvarjanje – da o osebnih žalitvah oziroma napadih na dostojanstvo niti ne govorimo. To je »naša«, slovenska zgodba in noben neslovenski element nima pravice, da se meša v domače svinjanje po kulturi, posebej ne jezikovno denuncirana tujka, ki si drzne imeti še izrazito pozitivno mnenje o dosežkih slovenske kulture. Nacionalizem, rasizem, seksizem ... še kaj? Mnenje Alojza Kovšce o umetnicah kljub njegovi visoki funkciji seveda ni mnenje države, navsezadnje sta obe prejemnici najvišje državne nagrade. Gre za standardno, ad nauseam ponavljano mnenje desnice oziroma medijev SDS, ki ga on samo reciklira. Res pa je, da med vsemi pretežno nevrotičnimi nastopajočimi v teh medijih Alojz Kovšca nastopa z najbolj deadpan resnim obrazom.

Petič, čeprav še najmanj pomembno, predsednik DS konča tvit o meni v srbščini, ki je odličen primer polomljene srbščine iz JLA (po njem JNA), od besednega reda naprej … In še to: ne bi bilo slabo, če bi z Nova24TV uskladil trajanje svojega študija na vojaški akademiji – dve leti ali štiri leta –, sicer bo obveljalo, da nekdo tu laže. Nikakor ne bi želela zaiti v trash karakterizacije, tako značilne za Janševe medije, a težko se je izogniti vprašanju, kaj je v JLA in posebej na vojaški akademiji v Beogradu slovenski mladenič počel v času, ko je v Sloveniji že vrelo ob vprašanjih vojske, odpravljanja vojaške obveznosti in mirovništva. Nobena skrivnost pa ni, kako je nekdo s prav značilno togimi JLA-stališči do kulture, raznolikosti, osebne svobode in strpnosti do drugih lahko postal priljubljen politik desnice in njen agent v DS: SDS ohranja stari totalitarizem v povsem prozorni embalaži, od hierarhične strukture v stranki in lika vodje do papagajske čete medijskih slug. V tem kontekstu Kovšca svoja mnenja in politične poteze dejansko črpa pri SDS, enako, kot jih je prej pri JLA: prave razlike ni, tako kot pri številnih drugih konvertitih. Podoba resnega gospodarstvenika poka po šivih, saj je bila izkoriščena za politične namene in je imela kratek rok trajanja.

Kaj je v JLA in posebej na vojaški akademiji v Beogradu slovenski mladenič počel v času, ko je v Sloveniji že vrelo ob vprašanjih vojske, odpravljanja vojaške obveznosti in mirovništva?

Si res želimo, da je predsednik državnega sveta človek, ki je dokazano nacionalist (in rasist), ki laže, se lažno predstavlja (znanje jezika), ne preverja podatkov, ki jih javno uporablja, sovraži sodobno umetnost, čeprav/ ker je sploh ne razume, in bi vsekakor temeljito zmanjšal sredstva za kulturo, pa tudi za NVO, ne spoštuje ustavnega načela, da so vsi državljani enaki, se odkrito postavlja na stran ene stranke in njenih medijev, ki ga po njegovih lastnih besedah edini spoštujejo in ga ne cenzurirajo, grobo in agresivno napada državljane, ki ga kritizirajo, s čimer takoj prikliče največje tviterske smeti in komentatorje na portalu Nova24TV – in jim ljubeznivo odgovarja, oni pa ga tolažijo?! Pri vsem tem pa še meni, da se državljani ne bi smeli ukvarjati s – politiko ... Ja, seveda, če Alojz Kovšca želi še naprej ostati v njej.