Provinca je dobila upraviteljico

Z imenovanjem »bogataške gospodinje« za veleposlanico v Ljubljani so ZDA pokazale, kako malo cenijo Slovenijo

Skoraj natanko leto dni je trajalo, da je po potrditvi v kongresu Lynda Blanchard tudi formalno prevzela posle ameriške veleposlanice v Sloveniji. To imenovanje je povsem v slogu predsednika Donalda Trumpa, ki najmočnejšo državo na svetu razume kot svoj fevd, odgovorne položaje pa deli sorodnikom in podpornikom. Položaj veleposlanice v Sloveniji sicer še zdaleč ni med najbolj cenjenimi, toda z imenovanjem Lynde Blanchard so Trump in familija – z odbeglo slovensko hčerjo Melanio vred – pokazali, kako bedna, obskurna in nepomembna se jim v resnici zdi naša država.

Blanchardova res obvlada pet jezikov – vendar programskih, saj je po osnovni izobrazbi informatičarka; od jezikov, s katerimi se sporazumevamo ljudje, poleg angleščine zmore le nekaj malega španščine. Soprog je obogatel z nepremičninskimi posli, ženo pa je zaposlil tako, da jo je imenoval za svojo svetovalko in ji za nameček ustanovil še humanitarno fundacijo, prek katere po tretjem svetu zdravi slabo vest ameriškega neoliberalizma in širi Kristusov evangelij. Veleposlanica je namreč goreča, glede na zapise na Facebooku skoraj fanatična kristjanka. Edina kvalifikacija Lynde Blanchard za vselitev v veleposlaništvo pod ljubljanskim Rožnikom so tako donacije, ki sta jih Trumpovi predsedniški kampaniji namenila z možem Johnom; po podatkih ameriškega Centra za odzivno politiko je gospa veleposlanica imperatorja osebno podprla s 430 tisoč dolarji, soprog je primaknil še 230 tisočakov. Glede na velikodušnost drugih Trumpovih korporativnih donatorjev vsekakor drobiž, dovolj le za udobno diplomatsko službo na skrajnem obrobju imperija.

In kaj bo »Mrs. Ambassador« v Sloveniji počela? Glede na njena zagotovila kongresnikom pred letom dni bo očitno skrbela, da bo naša državica Stricu Samu in druščini razprodala še tisto malo družbenega premoženja, kar ji ga je ostalo.

»Več kot 50 odstotkov slovenskega gospodarstva je v lasti ali pod nadzorom države, zato obstaja še veliko prostora za povečanje zasebnega investiranja,« je Blanchardova vehementno zatrjevala kongresu; drobno dejstvo, da je delež državnega lastništva v skupni dodani vrednosti slovenskega gospodarstva okoli 15 odstotkov, je ni zmotilo. Dodala je še, da sta »privatizacija in deregulacija prinesli rast plač, produktivnosti in potrošnje. Nadaljnje spodbujanje teh reform bo Sloveniji pomagalo privabiti podjetja iz ZDA in vlagatelje, ki želijo poslovati tam. Če bom imenovana, bom odločno uporabila vsa sredstva, ki jih bom imela na razpolago, da spodbudim Slovence, da še pospešijo te spremembe in izboljšajo priložnosti za trgovino in naložbe.«

Ob tem bo nova veleposlanica skrbela predvsem, da se Slovenija ne bi preveč približala Rusiji. Glede na svoj nazor in na tradicijo, ki jo je z vmešavanjem v parlamentarne volitve začrtal Joseph Mussomelli, pa bo presenečenje, če Blanchardova ne bo posegala tudi v interne odnose slovenske demokracije in podpihovala ambicij naenkrat sredinske in na vladanje pripravljene stranke NSi – navsezadnje se je predsednik te Matej Tonin svoj čas politične obrti učil na izobraževanju za svetovne voditelje, ki ga je sponzoriral Washington.

Skratka, bogataško gospodinjo – pozor, ne gre za žalitev; to je dobesedni opis njenega poklica pod navedbo Lynde Blanchard na seznamu donatorjev Donalda Trumpa – nemara čaka več dela in manj udobja, kot je upala, ko je ob prihodu v Ljubljano novinarjem dahnila, kako »navdušena sem, da sem končno tukaj, na sončni strani Alp«.

Njeno navdušenje žal ni nalezljivo.