Kako dobro tuliš?

Izzivanje s tuljenjem kot metoda popisa stanja populacije volkov

Prejšnji teden je v naših gozdovih potekalo vsakoletno izzivanje volkov s tuljenjem, ki ga pripravlja društvo Dinaricum v okviru projekta Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji. Namen projekta, ki ga sofinancira ministrstvo za okolje, poteka pa v sodelovanju z Zavodom za gozdove in Biotehniško fakulteto, je ugotavljanje stanja populacije volkov od leta 2017 do 2020. Ekipe prostovoljcev so tri večere zapored takoj po sončnem zahodu tulile in poslušale, kako so se na tuljenje odzvali volkovi.

Metoda je preprosta: prostovoljec se oglasi z oponašanjem volčjega tuljenja. To ponovi trikrat in se nato premakne na naslednjo točko. Med točkami posluša, ali se na njegovo oglašanje odziva kak volk, in to ponovi tri noči zapored, da so podatki čim zanesljivejši. »Metoda deluje na podlagi dejstva, da volkovi ozemlje dejavno varujejo. Označujejo ga z uriniranjem, iztrebki, vedenjem – pa tudi s tuljenjem. Mi se predstavimo kot volk vsiljivec, to pa pri njih sproži odziv, da zatulijo nazaj,« razlaga predstavnik društva Rudi Kraševec. Lahko se odzove odrasel volk, mladič ali oba.

Ravno mladiči so ključni, saj se ta metoda uporablja predvsem za popis volčjih legel. »Tam, kjer se oglasijo mladiči, zapišemo, da je bila to leto zaznana reprodukcija volkov. Na podlagi te metode ne moremo sklepati, koliko je volkov številčno, za to se uporabljajo genetske metode. Pridobimo splošno sliko o tem, koliko je bilo v letu reproduktivnih enot. Na podlagi primerjave s starejšimi podatki vidimo, kaj se s populacijo dogaja.«

V društvu so prepričani, da reden odstrel volka ni smiseln: »Volkovi imajo znotrajvrstne mehanizme, ki uravnavajo, kolikšna je lahko številnost osebkov na posameznem območju. Z rednim odstrelom ne vplivamo na rast populacije, kvečjemu podremo strukturo, v najslabšem primeru pa populacijo ogrozimo.« Učinkovitejši bi bil izredni odstrel, meni Kraševec, a ne na podlagi »čustvenih zanosov«, temveč podkrepljen s strokovnim mnenjem in pregledom stanja ob pojavljanju rednih škod. Z izrednim odstrelom bi bilo mogoče vplivati tudi na vedenje tropov. »Če bi volka odstrelili v času, ko je prisoten na pašniku, bi s tem vplivali na njihovo vedenje tako, da ne bi več zahajali na pašnike. Pri odstrelih se skuša zagotoviti ta pogoj, a pri zadnjem interventnem zakonu je bil spuščen, saj gre za zelo zahtevno izvajanje.«

Zaradi tropnega vedenja volka z neustreznim odvzemom naredimo več škode kot koristi, rastoči pritiski, naj se izpelje odstrel, pa imajo lahko neprijetne posledice za volka, pa tudi za živinorejce, katerih pašna živina ob razbitju strukture tropa za volka pomeni laže dostopen plen. »V sedanjih razmerah lahko kdorkoli reče karkoli,« pripominja Kraševec v zvezi s pomanjkanjem strokovnjakov in znanstvenih dejstev v javni razpravi, »s tem pa se hitro širijo neresnice, sproža se pretiran strah in raste nezadovoljstvo.«

Pri podatkih, ki so jih med projektom pridobili v letih 2015 in 2016, naj bi bilo na območju Slovenije 11 aktivnih tropov, to pomeni od 42 do 62 volkov. Lani naj bi jih bilo 75. Kolikšno bo letos število ugotovljenih volkov, bo znano šele, ko bodo prostovoljci prešteli vse volčje odzive in bo pripravljeno končno poročilo.