Pljuča planeta gorijo in po vsem svetu bi morali biti vključeni alarmi

Zakaj nam ob požaru Amazonskega pragozda ne bi smelo biti vseeno

Amazonski pragozd že tri tedne gori. Tako imenovana pljuča planeta, ki ustvarjajo okoli 20 odstotkov kisika na planetu, so sicer že desetletja talec človeške sle po denarju, a tako intenzivne deforestacije in požarov ni bilo že od leta 2013. Samo med januarjem in avgustom je bilo v Amazoniji zabeleženih skoraj 73.000 požarov, medtem ko so jih v celotnem lanskem letu našteli 37.759. V primerjavi z lani, je število požarov na območju naraslo za 83 odstotkov.

Ponovni porast požarov (ki jih med drugim povzročajo ilegalni požigi) se sklada z nastopom mandata brazilskega skrajno desnega predsednika Jaira Bolsonara, ki je že med predvolilno kampanjo obljubljal gospodarsko rast na račun uničevanja pragozdu, ki vztrajno zanika globalno segrevanje in odgovornost za ''mednarodno krizo'', kot je požare v enem najpomembnejših in biološko najbolj raznolikih ekosistemov na Zemlji opisal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Ta po poročanju tujih tiskovnih agencij poziva, da bi morali voditelji sedmih najrazvitejših držav razpravljati na vrhu G7, ki bo potekal konec tega tedna. Bolsonaro poziv ozačuje za ''kolonialistično razmišljanje''  in trdi, da želi Macron "instrumentalizirati notranje zadeve Brazilije in drugih amazonskih držav za lastne politične koristi".  Zapisal je še, da "senzacionalistični ton, s katerim govori o Amazoniji, ne rešuje problema."

Samo med januarjem in avgustom je bilo v Amazoniji zabeleženih skoraj 73.000 požarov, medtem ko so jih v celotnem lanskem letu našteli 37.759. V primerjavi z lani, je število požarov na območju naraslo za 83 odstotkov.

Kot ga tudi ne zvračanje krivde na nevladne organizacije, nadaljnje podpiranje do okolja ignorantskih industrij, odpuščanje strokovnjakov, ki opozarjajo na okoljske katastrofe v Amazonskem pragozdu in odvzemanje finančnih sredstev okoljevarstvenim organizacijam. Vse to namreč počne Bolsonaro. Še preden je brazilski Nacionalni inštitut za raziskave vesolja (INPE) objavil poročilo s podatkom, da tropski pragozd izginja z rekordno hitrostjo, je brazilski predsednik odpustil direktorja inštituta Ricarda Galvãa, prav tako pa je znanstvenikom in nevladnikom, ki jih skrbi za okolje ukinil velik del sredstev.

Jasne satelitske posnetke, ki zdaj kažejo na razsežnost požarov, je označil za ''fake news'', to sredo pa je novinarjem sporočil, da bi lahko bila za požare kriva kriminalna dejanja nevladnih organizacij, ki naj bi s tem skušala pritegniti pozornost na brazilsko vlado, potem ko so jim skrčili sredstva. Kot je dejal, "so požare zanetili na strateških mestih". "Vsi znaki kažejo, da so tja odšli za to, da bi zanetili požare in snemali. Tako se mi zdi," je še povedal.

Okoljevarstveniki njegove trditve ostro zavračajo. Predstavnik Greenpeacea Danicley Aguiar je prepričan, da je porast požarov posledica "govorov in dejanj Bolsonarove vlade, ki opogumljajo tiste, ki krčijo in uničujejo amazonski pragozd". Okoljevarstveniki prav tako opozarjajo na enega (poleg dobička) najpomembnejših razlogov za požiganje gozdov. Na večini požganih območij namreč kasneje gojijo sojo (katere 80 % je namenjenih hrani za živino), in vzrejajo živino. Ta je namenjena mesni in mlečni živilski industriji, ki jo s svojimi prehrambenimi navadami podpira okrog 89 % svetovne populacije.

V primeru krčenja Amazonskega in drugih, za življenje vseh živih bitij ključnih, gozdov, lahko torej tudi ''mali človek'' s spremembo svojih prehranskih navad stori nekaj, saj milijonske multinacionalke zgolj sledijo povpraševanju. Na to je v nedavno objavljenem posebnem poročilu o rabi tal opozoril tudi Medvladni odbor Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC).

kA7opFdGs7g