Ameriški vajenec

Anže Logar, poslanec SDS, je dobršen del poletja preživel na drugi strani Atlantika. Kot je razkril na Facebooku, je bil v ZDA, »kjer baje domuje gnili kapitalizem«, in si v okviru programa International Visitor Leadership pridobival dragocene izkušnje v pogovorih s tamkajšnjimi sodniki, policisti in politiki. Po lastnih besedah je »spoznaval tudi dobre prakse na področju transparentnosti, javnega upravljanja ter delovanja izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti tako na nacionalni kot na lokalni ravni«.

O čem konkretno se je pogovarjal z vplivnimi Američani, v zapisu ni pojasnil, glede na dogajanje čez lužo pa bi ga sogovorniki lahko seznanili z marsikatero »dobro prakso« s področja rasistične usmeritve policije in sodstva, predsednikovega skrivanja davčnih napovedi in napadov na temeljne človekove pravice.

Kako je Logar sploh prišel v ZDA? Kot piše na straneh programa International Visitor Leadership, gre za program, ki ga neposredno financira State Department, udeleženci pa so izbrani na predlog ameriškega veleposlaništva. Prostora za naključja ni, na veleposlaništvu pod Rožnikom so Logarja pač prepoznali kot človeka, ki bo v prihodnosti igral pomembno vlogo v slovenski politiki, zato je zanimiv za nadaljnjo politično indoktrinacijo.

Da je tako, potrjuje tudi uradni opis programa: »Med kratkimi obiski v ZDA sedanji in prihodnji voditelji skozi vrsto izkušenj doživljajo državo iz prve roke in vzpostavljajo trajne odnose z ameriškimi kolegi. Vsebina srečanj odraža poklicne interese udeležencev in utrjuje zunanjepolitične cilje ZDA.« Za Slovenijo so ti jasni: privatizacija ostankov družbenega premoženja, rahljanje vezi z Rusijo, nabava orožja, sodelovanje v vojaških misijah atlantskega zavezništva …

Anže Logar ni edini slovenski politik, ki mu je omenjeni program omogočil pridobivanje »dobrih izkušenj« v ZDA. International Visitor Leadership poteka že od leta 1972, že tri leta pred slovensko osamosvojitvijo pa je v njem sodeloval tedaj še nadobudni ekonomist, kasneje pa premier in predsednik Slovenije Janez Drnovšek. V letu osamosvojitve so Američani gostili še enega obetavnega slovenskega politika, ki njihova pričakovanja izpolnjuje še danes – gre za predsednika države Boruta Pahorja, sicer rednega govorca na prireditvah Ameriške gospodarske zbornice (AmCham) v Sloveniji. Tesne vezi z ZDA ima še en pomemben slovenski politik, na ameriškem kolidžu Brandeis šolani Dimitrij Rupel, ki je na položaju slovenskega zunanjega ministra kasneje dokazal zvestobo Washingtonu s podpisom razvpite vilenske deklaracije, s katerim je Slovenijo vključil v koalicijo napadalcev na Irak.

V tujini se po drugih linijah kalijo tudi drugi slovenski politiki. Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je pred leti sodeloval v programu Future Leaders, s katerim Evropska ljudska stranka za prihodnost vzgaja konservativne voditelje.