Premog, gorivo prihodnosti 

V odzivu g. Margana na moje pismo bralcev v prejšnji številki revije Mladina je vrsta novih izjav in trditev. Ampak najprej komentar na domnevno podtikanje izjav. Kot pavšalno izjavo smatram npr. trditev brez dokazov, da se strokovnjaki IPCC motijo o času zadrževanja CO2 v atmosferi. To je zelo jasna trditev, ki si zasluži obravnavo v najboljših strokovnih revijah. Z argumenti. Tudi trditev »Z ekološkega stališča je CO2 povsem neškodljiv ...« je zelo pavšalna. Bralec članka, ki ga citira g. Margan, bo tudi našel opozorilo avtorjev, da je lahko pozitivni učinek dodatnega CO2 na rastline prehoden in da so lahko negativni vplivi zaradi klimatskih sprememb (npr. višje temperature, padavine) bistveno večji. Stvari niso nikoli črno-bele. Ozon v mestih je škodljiv, v višinah nas ščiti pred UV žarki, SO2 je del nevarnega smoga, v atmosferi ima hladilni učinek, in vodna para v oblakih ima zelo različen učinek na segrevanje ozračja glede na tip in višino oblaka.

V zadnjem odzivu g. Margan IPCC jasno obtoži izbiranja znanstvenih študij skladno z nekimi političnimi cilji in ne na podlagi strokovnosti. Nadaljuje z izjavo, da v IPCC povzetke za politiko (Summary for Policymakers) pišejo »politični aktivisti«. Ko sem na spletu našel seznam avtorjev tega prispevka, so bili navedeni raziskovalci iz vrste mednarodnih raziskovalnih ustanov, na slikah pa niso bili videti hudo aktivistični, čeprav nisem raziskal njihovega strokovnega in političnega ozadja. Nekako ne najdem povezave s političnim aktivizmom.

G. Margan citira tudi izjavo nekdanjega sopredsednika delovne skupine 3 IPCC, dr. O. Endenhoferja, ki naj bi dokazala politično motiviranost IPCC. Kljub temeljitemu brskanju po spletu nisem našel nobenega intervjuja dr. Endenhoferja iz septembra 2010, sem pa našel intervju iz novembra 2010 v Neue Zuercher Zeitung. Navedeni citat je kos odgovora na vprašanje novinarja, prevedeno iz nemščine. Besedno je citat relativno dosleden, vendar popolnoma vzet iz konteksta in pomensko precej drugačen. Dr. Endenhofer pri besedi »We« ni definiral UN-IPCC (kar je dodal citatu g. Margan), temveč je predpostavljal vse ustvarjalce klimatske politike. Manjka zelo pomembno vprašanje novinarja: »In fact, this is an expropriation of the countries with the natural resources. This leads to a very different development than the one that has been initiated with development policy.« Odgovor: »We are effectively redistributing world wealth through climate policy...«. [ vsi prevodi Google translate, op.p] Slovenski prevod g. Margana je bolj zavajujoč, kjer je besedo »de facto« pomensko neustrezno zamenjala beseda »skušamo«. Manjka pa tudi zelo pomemben del odgovora: »This has almost nothing to do with environmental policy, with problems such as forest dying or ozone hole [podčrtal VB].« Dr. Endenhofer je želel povedati (kot razumem jaz na podlagi celotnega besedila), da z usmerjanjem proč od fosilnih goriv dejansko prerazporejamo premoženje na svetu, od lastnikov redkih virov fosilnih goriv do lastnikov naprav za energetsko samooskrbo (»prosumers«). In to nima več veliko zveze z okoljsko politiko in s klasičnim pojmom okoljevarstva, npr. ozonsko luknjo in izsekavanjem gozdov. A preberite si raje sami celoten intervju, ki je prosto dostopen na spletu.

Nikjer nisem napisal, da Petrol kot pomemben dobavitelj fosilnih goriv dobiva omembe vredne subvencije države, in v letnem poročilu sem naletel samo na omembo manjših subvencij za ekološko sanacijo posameznih objektov. V študiji OECD iz leta 2018 je jasno navedeno, da je večina subvencij usmerjena v subvencioniranje stroška goriva za državljane nekaterih držav (npr. Iran, Indonezija), večinoma z namenom umirjanja socialnih napetosti. Če vzamemo primer revnega prebivalca v slabo izolirani hiši: država lahko subvencionira gorivo za ogrevanje, lahko pa subvencionira izdelavo toplotne izolacije hiše. Že na srednji rok je strošek za državo enak, za revnega prebivalca tudi, samo manj goriva porabimo. V študiji OECD tudi niso zajete skrite subvencije v obliki podpor nerentabilnim termoelektrarnam, ki pa morajo delovati zaradi stabilnosti elektroenergetskega sistema. Mogoče bi lahko raziskali tudi alternativne načine zagotavljanja stabilnosti?

Strokovnjaki ne trdijo, da je CO2 edini krivec za antropogeno globalno segrevanje, zato se obravnava tudi ostale toplogredne pline, npr. metan, in se izpuste pogosto piše v CO2eq (ekvivalentna koncentracija CO2, ki bi povzročila enak učinek kot določena količina raznovrstnih toplogrednih plinov). Tudi vodna para ni nobena skrivnost za klimatologe, pozitivna povratna zanka pa je ključni del vseh strokovnih analiz, saj lahko v tako kompleksnih sistemih relativno majhne začetne spremembe vodijo v velike učinke. In res, napačne predpostavke ali variacija v vhodnih podatkih lahko pomembno spremeni dolgoročne napovedi.

Toda čeprav sem poskušal podrobno prebrati zanimivo razpravo dr. Curry, ki jo je navedel g. Margan, nisem našel direktne povezave s stabilizacijskim učinkom vodne pare. To so omenjali le nekateri komentatorji članka, kjer pa ni razvidna strokovna kredibilnost avtorjev, v nasprotju z nedvomnimi referencami dr. Curryjeve. V omenjeni študiji dr. Curry poskuša kritično pogledati verjetnost ekstremnih scenarijev ravnovesne temperature (segretja ozračja). Oceni, da so v IPCC precenili verjetnosti uresničenja scenarijev segretja +4,5°C ali več v primeru podvojitve koncentracije CO2eq v ozračju, vendar ne zavrača osnovnih predpostavk ali vpliva antropogenega segrevanja. Pravzaprav je bilo osvežujoče brati kritični, a vseeno zelo strokovni pogled na problematiko in res pogrešam normalizacijo strokovne razprave.

G. Margan navaja tudi nekaj podatkov, ki potrebujejo popravek. Organizacija Nature Conservancy nima 5,9 milijarde USD letnih prihodkov, temveč prihodki obsegajo »le« 800 mio USD, ostalo je premoženje (»assets«). Pri navedbi stroška financiranja ukrepov proti podnebnim spremembam v ZDA za obdobje 1989 do 2009 ni čisto jasno, ali je mišljeno dobrih 79 milijard USD ali 79 tisoč milijard USD. V prvem primeru to predstavlja 0,04% BDP ZDA za to obdobje in v povprečju 4 milijarde USD na leto, kar je skalirano na Slovenijo ekvivalentno sredstvom našega EKO sklada. Glede na številko sklepam, da gre za sredstva, namenjena Enivronmental Protection Agency. Res nič ekstremnega, za vojsko ZDA je predviden več kot 100x večji znesek. Če pa je g. Margan mislil 79 tisoč milijard USD, to predstavlja 38% BDP ZDA za to obdobje in je popolnoma nerealna številka. Navedena je tudi številka 1500 milijard USD za globalno financiranje takšnih ukrepov v letu 2016. Kljub iskanju nisem uspel priti do te številke, najbližja ocena je bila 500 milijard USD, ki vsebuje tudi vse investicije v obnovljive vire (hidro, vetrne ...), od tega je bilo več kot polovica zasebnih investitorjev. Da se jim splača ...

Ko smo že pri ZDA, Al Gore je izjavil marsikaj, tudi neumnega ali hudo pretiranega. Ampak izjava o taljenju polarnega ledu do leta 2015 je precej vzeta iz konteksta. Govora je bilo o poletnem obsegu ledu. Leta 2017 je (okrepljenemu) ruskemu tankerju uspel prvi prehod čez arktično morje brez pomoči ledolomilcev.

G. Margan mi v besedilu pripiše, da imam »nenavadno stališče« do znanosti, in sicer da naj bi bili splošno sprejeti znanstveni dosežki stvar avtoritete?!? Čeprav v svojem besedilu jasno napišem, da »... je načelo konsenza in preverjanja ter sprejemanja podatkov in preračunov pomemben del znanstvenega dela.« [podčrtal VB], še enkrat poudarjam moje prepričanje, da vsaka trditev zahteva dokaz. Za konec bi ponovil zlato pravilo v znanosti, ki ga je proslavil dr. Carl Sagan: »Izjemne trditve zahtevajo izjemne dokaze«.

S tem zaključujem diskusijo s svoje strani, čeprav je precej zanimivo in poučno iskati osnovne vire za posamezne izjemne trditve in ugotavljati, kje pride do razkoraka v zaključkih.