Ne pištole, pamet v roke

»Civilna« iniciativa, ki bi begunce preganjala z orožjem, zveni zelo podobno kot garda iz leta 2016

Na predzadnji dan avgusta je zaživela spletna stran anonimne druščine, ki si prizadeva za sprostitev omejitev v zvezi s posestjo orožja. Kot je razvidno iz vsebine te strani, gre za poskus skrajnih desničarjev, da bi se legalno oborožili, njihove tarče pa so predvsem begunci – za zdaj. »Zadnjih nekaj let postaja begunska problematika v Sloveniji pereč problem, na katerega policija in vlada nimajo rešitve,« piše na spletni strani. »Policija ni sposobna učinkovito zagotoviti varnosti državljanov in njihovega premoženja, zato je skrajni čas, da državljani za to poskrbijo sami. Zato je potrebno spremeniti zakon o orožju in ljudem omogočiti lažji način za pridobitev orožne listine in samega orožja, s katerim bodo učinkovito varovali sebe in svoje imetje na licu mesta še pred prihodom policistov.« Seveda gre za pretiravanje, laži – število kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo begunci, je zanemarljivo in omejeno na medijsko napihnjene primere.

Oblikovanje še ene v nizu sumljivih civilnih pobud je nov korak v prizadevanjih, da bi se legalno oborožili. Januarja 2016 je predsednik stranke SDS Janez Janša – s povsem enakimi utemeljitvami kot anonimneži na tej spletni strani – pozval k oblikovanju vojaške strukture, ki bi združevala oborožene »domoljube«.

Janševa tedanja pobuda je padla v vodo, a v SDS se niso odrekli želji, da bi njihovi simpatizerji lahko nosili orožje. Ko je štiri mesece kasneje evropska komisija predstavila predlog direktive, ki bi po vsej EU zaostrila pogoje za posest orožja, je poslanec SDS Vinko Gorenak tedanjo notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar javno pozival, naj se ne ukloni pritisku Bruslja. Res je Žnidarjeva na navdušenje SDS pripravila novelo, po kateri bi prosilci za orožni list kot upravičen razlog za posest orožja lahko predložili »dokazilo o članstvu v nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe in policije«. Med organizacijami s takšnim statusom prednjači Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki sicer na svojih straneh večkrat objavlja iz različnih strelišč. Po pritisku javnosti je propadel tudi ta poskus oboroževanja Janševih privržencev.

Kot kaže, ti zato sedaj poskušajo še z oblikovanjem nekakšne civilne iniciative, ki uporablja retoriko vaških stražarjev ob južni meji. Pri tem pa čas, v katerem so pobudo predstavili, ni bil ravno idealen – le dan po razglasitvi njihovega manifesta so ZDA, zibelka »svobode«, če govorimo o nošenju orožja, in belega rasizma, v mestih Odessa in Midland doživele strelska pohoda, v katerih je bilo ubitih osem, ranjenih pa 25 ljudi.

Sicer pa Slovencem ne primanjkuje pušk in pištol. Konec lanskega leta je imelo skoraj 42 tisoč državljanov in državljank v lasti že več kot 133 tisoč kosov orožja. Polovica imetnikov orožnih listov je lovcev, nekaj manj kot šest tisoč ljudi pa ima orožje iz varnostnih razlogov, od tega jih ima približno 4800 polavtomatske pištole. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je število oborožencev znatno naraslo v času begunske krize in intenzivnega strašenja z migranti; leta 2015 in 2016 je bilo na novo prijavljenih dobrih 15 tisoč kosov orožja.