Amazonija v plamenih

Zadnje tedne smo v tujih in slovenskih medijih prebirali številne članke o gorečih »pljučih sveta«. Amazonski pragozd, kar polovica vsega preostalega deževnega pragozda na svetu, naj bi bil, kot so zapisali na spletni strani RTV SLO, »gorel kot še nikoli«.

Trditve o rekordnih požarih v Amazoniji temeljijo na podatkih brazilskega Inštituta za vesoljske raziskave (INPE), ki je na podlagi satelitskih posnetkov naštel več kot 70 tisoč požarov, to pa je za kar 80 odstotkov več kot lani in največ od leta 2013, odkar ta inštitut zbira podatke.

A sporočilo ameriške vesoljske agencije NASA, ki podatke zbira že precej dlje, je zvenelo veliko manj alarmantno. »Požarna aktivnost v porečju Amazonke je letos blizu povprečju iz minulih 15 let.« Od julija do septembra je v Amazoniji tradicionalno »požarna sezona«, saj so razmere le takrat dovolj sušne, da se ogenj sploh lahko razširi.

Požari so praviloma sproženi umetno, na predhodno vsaj delno »očiščenih« območjih, z namenom priprave zemlje za kmetovanje. Glede na to, da so satelitski podatki INPE letos v primerjavi z lanskim letom pokazali občutno povečano stopnjo izsekavanja gozda, je torej logično pričakovati, da bo temu povečanju sledilo tudi število požarov.

Stopnja izsekavanja amazonskega pragozda je sicer danes krepko nižja kot pred dobrim desetletjem. Brazilske oblasti so namreč v zadnjih letih veliko truda usmerjale v preprečevanje nezakonitega krčenja gozdnih površin. Leta 2004 je bilo na primer po podatkih INPE posekanega kar 27 tisoč kvadratnih kilometrov gozda, lani le 7500. Letošnje leto bo torej kljub povečanemu izsekavanju vse prej kot rekordno.

Nedavno ogorčenje zaradi požarov v amazonskem pragozdu je tako predvsem posledica strahu pred vnovičnim povečevanjem deforestacije pod novim brazilskim predsednikom, desničarskim populistom Jairom Bolsonarom, ki ima postavljanje kapitala pred okolje za eno ključnih programskih točk. Glede na podatke o povečevanju izsekavanja v letošnjem letu, ki jim sledi tudi povečana požarna aktivnost, je strah vsekakor upravičen, pritisk javnosti pa nujen.

Kakršnokoli izsekavanje in požiganje gozda v času, ko se svet spoprijema s čezmernim naraščanjem koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, je skrajno škodljivo. Drevesa namreč CO2 uporabljajo za rast in ga pri tem vežejo v les. Pri gorenju se ta CO2 spet sprosti v ozračje. Amazonski pragozd vsrka približno četrtino CO2, ki ga vsako leto vežejo svetovni gozdovi. Podatki kažejo, da se zaradi krčenja gozdnih površin ta absorpcijska sposobnost zmanjšuje.

A tudi v tem primeru ni vse tako zelo črno. Globalno gledano se krčenje gozdnih površin ustavlja, delež kopnega, prekritega z rastlinami, pa se povečuje. Po podatkih Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) se je delež svetovnega ozemlja, prekritega z gozdom, med letoma 1990 in 2015 z 31,6 odstotka zmanjšal na 30,6 odstotka. Pri tem ta organizacija dodaja, da se krčenje upočasnjuje in da dokazi kažejo, da so gozdovi večinoma »upravljani bolj trajnostno«. Na območju Evropske unije so se po podatkih Eurostata gozdne površine od leta 1990 do 2015 povečale za 90 tisoč kvadratnih kilometrov, to pomeni za eno Portugalsko novega gozda.

Posnetki Nasinih satelitov kažejo, da se je delež svetovnega ozemlja, prekritega z zelenjem, od leta 2000 povečal za pet odstotkov oziroma pet milijonov kvadratnih kilometrov, kar je približno enako površini celotnega amazonskega pragozda. Dobršen del povečanja je sicer mogoče pripisati pospešenemu pogozdovanju na Kitajskem ter povečevanju kmetijske pridelave v tej državi in v Indiji. Je pa res, da je vse več zelenih površin namenjenih komercialni izrabi, s čimer je zmožnost ohranjanja biotske raznolikosti, ki je ena temeljnih vrlin naravnega gozda, zelo zmanjšana.