11. 9. 2019 | Politika
"Pahor bi moral odstopiti, saj je ogrozil varnost Slovenije"
28 intelektualk in intelektualcev različnih akademskih profilov je podpisalo javno pismo, v katerem predsednika republike Boruta Pahorja pozivajo k odstopu, saj menijo, da s svojimi izjavami prispeva k vse manjši verodostojnosti slovenske zunanje politike in da morda Slovenija tudi zaradi tovrstnih izjav ni dobila mesta komisarja za širitev v Evropski komisiji
Bo predsednik republike Borut Pahor poziv javnega pisma vzel resno?
© Borut Peterlin
"Minuli teden si je predsednik republike Borut Pahor na blejskem forumu privoščil neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU," so intelektualke in intelektualci zapisali v javnem pismu, ki so ga med drugim podpisali tudi Svetlana Slapšak, Vlado Miheljak, Boris Vezjak, Rudi Rizman in Milica Antić Gaber. Pahorju namreč očitajo, da z omenjeno izjavo ni le zanikal svoje poprej izražene podpore evropski perspektivi Turčije, ampak je tudi močno presegel svoje pristojnosti predsednika republike in članice EU. Obenem pa se je po njihovem ponovno izkazal za "povsem neverodostojnega politika, ki ne more biti deležen zaupanja slovenskih državljank in državljanov, evropskih in mednarodnih partnerjev", saj "zaloputnjena vrata EU spodbujajo tudi vzpon avtoritarizma v državah, ki izgubljajo evropsko perspektivo".
Podpisnice in podpisniki Pahorju (kot že večkrat doslej) očitajo, da je tudi tokrat pokazal, da je namesto odgovornega, spoštljivega in dostojanstvenega opravljanja najvišje državne funkcije raje izbral populistične nastope po zgledu predsednika ZDA Donalda Trumpa, britanskega premierja Borisa Johnsona ali italijanskega notranjega ministra Salvinija. "Toda če si zadnji trije lahko privoščijo izrekanje laži, neumnosti in nesramnosti – premišljeno ali nepremišljeno – največkrat brez hujših posledic za njihove »velike« države, se po zgledu »Quod licet Iovi, non licet bovi« majhne države v takih primerih težko izognejo negativnim učinkom," so dodali.
"S svojo izjavo predsednik Pahor ni le ponovno degradiral instituta predsednika države, ampak je neposredno ogrozil varnost in blagostanje Slovenije in njenih državljanov. Zaradi tega bi moral kot predsednik republike nepreklicno odstopiti. Če ga bo tudi tokrat izdal čut odgovornosti, pa je zdaj na Državnem zboru, da zoper njega sproži ustavno obtožbo, saj je pri opravljanju funkcije prekoračil svoje pristojnosti, zapisane v 107. členu slovenske ustave."
V javnem pismu so zapisali, da si ob spoštovanju dogovorjenih pogojev vstop v EU zasluži vsaka evropska država. Predsednik republike Pahor pa je po njihovem s svojim stališčem deloval mimo veljavne »Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije« iz leta 2015 in »Strategije zunanje politike Republike Slovenije« – dokumentov, ki ju je sprejel Državni zbor in sta zavezujoča za vse politične predstavnice in predstavnike v državi. "Ravnal je tudi v nasprotju z dokumentom »Slovensko-turško strateško partnerstvo«, ki sta ga podpisala s turškim predsednikom Erdoganom 3. marca 2011 v Ankari. V njem lahko med drugim preberemo: »Predani smo turškemu približevanju Evropski uniji. Turčija bo dejavna v pridružitvenih pogajanjih in procesu reform, Slovenija pa bo še naprej odločna in glasna zagovornica turškega članstva v EU.« Zato smo presenečeni, da se do predsednikove izjave nista opredelila slovenski zunanji minister in predsednik vlade," so poudarili podpisniki in opozorili, da bo morda taka izjava lahko celo prispevala k slabšim gospodarskim in drugim odnosom z Ukrajino in Turčijo ali pa k Erdoganovemu zaostrovanju vprašanja neplačevanja obljubljene denarne pomoči EU za načrtovano vzpostavitev varnostnega območja na severu Sirije in odpiranju begunske poti v Grčijo. Dodali so, da ni izključeno, da bi to prispevalo k vse manjši verodostojnosti slovenske zunanje politike, sprašujejo pa se tudi, ali ni morda Slovenija zaradi takih stališč ni dobila mesta komisarja za širitev v Evropski komisiji.
"S svojo izjavo predsednik Pahor ni le ponovno degradiral instituta predsednika države, ampak je neposredno ogrozil varnost in blagostanje Slovenije in njenih državljanov. Zaradi tega bi moral kot predsednik republike nepreklicno odstopiti. Če ga bo tudi tokrat izdal čut odgovornosti, pa je zdaj na Državnem zboru, da zoper njega sproži ustavno obtožbo, saj je pri opravljanju funkcije prekoračil svoje pristojnosti, zapisane v 107. členu slovenske ustave," so sklenili v javnem pismu.
Podpisnice in podpisniki:
dr. Slavko Splichal,
dr. Boris Vezjak,
dr. Svetlana Slapšak,
dr. Niko Toš,
dr. Maca Jogan,
dr. Vlado Miheljak,
dr. Rudi Rizman,
dr. Primož Šterbenc,
dr. Vesna Mikolič,
dr. Rajko Muršič,
dr. Jože Vogrinc,
dr. Milica Antić Gaber,
dr. Mitja Sardoč,
dr. Metka Mencin,
dr. Zdenko Kodelja,
dr. Božidar Flajšman,
dr. Renata Šribar,
dr. Pavel Zgaga,
dr. Darko Štrajn,
dr. Danijel Rebolj,
dr. Bogomir Kovač,
dr. Igor Koršič,
dr. Tanja Rener,
dr. Gorazd Kovačič,
dr. Nenad Čuš Babič,
dr. Gorazd Andrejč,
dr. Anja Zalta,
dr. Miha Fošnarič.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.