Želi vlada znova varčevati pri otrocih?

Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) dvakrat letno objavlja napovedi gospodarskih gibanj. Od njegovih napovedi je odvisna struktura proračuna. Če je napoved gospodarske rasti visoka, lahko država načrtuje višjo javno porabo, če je nižja, nižjo. Njihove napovedi se, ker je v ekonomiji vedno malo alkimije, sproti spreminjajo in popravljajo. V povprečju se jeseni za napovedi gospodarske rasti v naslednjem letu zmotijo za pol odstotne točke. To je relativno veliko – več, kot se v povprečju pri svojih napovedih zmotita Evropska komisija ali Banka Slovenije.

Kljub temu je bilo vprašanje Umarjeve napovedi gospodarske rasti v Sloveniji, ki bo znana 19. septembra, temeljno vprašanje proračunskega usklajevanja. Gospodarska rast se v tujini umirja, enako je pričakovati za Slovenijo. »Upajmo, da sprememba v gospodarskih napovedih ne bo velika, sicer bo potreben nov krog pogajanj,« je o proračunu dejal minister za finance Andrej Bertoncelj. Slovenija sicer ne bo kar naenkrat zdrknila v recesijo; gospodarska rast naj bi se v letu 2020 gibala okoli treh odstotkov.

Očitno pa je že skrb dovolj za alarm. Če bo premalo denarja, naj bi vlada znova začela varčevati pri socialni državi. Ali kot je dejal predsednik vlade Marjan Šarec: »Dejstvo je, da imamo glede na splošno situacijo preveč socialnih transferjev.«

Kateri socialni transferji bi lahko bili ogroženi, Šarec ni razkril. V parlamentarnem postopku je predlog novele, ki ukinja dodatek na delovno aktivnost. Ukinitev dodatka bi med drugim neposredno vplivala na 1268 enostarševskih družin, država pa naj bi zaradi tega reza letno privarčevala 16 milijonov evrov.

Med morebitnimi novimi krčenji socialnih pravic pa naj bi bila, kot je v torek poročal Radio Slovenija, tudi »ukinitev otroškega dodatka za sedmi in osmi dohodkovni razred«. Danes je v teh dveh razredih okoli 25.000 družin. Ta ukrep varčevanja je veljal že v času ZUJF-a: takrat je bilo zaradi njega prizadetih okoli 45.000 otrok.

Želi vlada torej znova varčevati pri otrocih? Za zdaj to še ni jasno, a ministrstvo za delo iste vlade je pred dobrim mesecem napovedovalo nekaj drugega. Ministrica Ksenija Klampfer je namreč sredi poletja govorila o tem, da naj bi jeseni objavili javni predlog o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka. Ta naj bi veljal za vse otroke, ne glede na premoženje družine, ne glede na davčne razrede, ne glede na napovedi gospodarske rasti.

In še preden je prišla jesen, še preden je petelin dvakrat zapel, naj bi namesto o razširitvi te pravice razmišljali o krčenju. Država, ki najprej obljublja univerzalni otroški dodatek, čez dober mesec pa razmišlja, da bi isti dodatek omejila, ni resna država.

Na ministrstvu za delo se v zvezi z našimi poizvedovanji, kaj je z morebitno ukinitvijo otroškega dodatka za nekatere upravičence, niso želeli izjasniti.