Plačane žaljivke

Prikrito oglaševanje 

Lokalni časnik Posavski obzornik je maja letos objavil celostranski intervju z Bogdanom Barbičem, direktorjem družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Vprašanja v intervjuju z naslovom »Hidroelektrarne so odgovor na podnebne spremembe« so bila prijazna, dobil pa je tudi priložnost za napad na Društvo za preučevanje rib, nevladno organizacijo, ki je s tožbo dosegla ustavitev gradnje hidroelektrarne Mokrice. V intervjuju je med drugim podvomil o motivih društva in predsednice Andreje Slameršek, češ da sredstva za delovanje dobivajo iz tujine in da bi lahko bilo varstvo narave le krinka za druge interese. »To ni neko ljubiteljsko društvo, ki ga skrbi narava, ampak morajo oddelati to, za kar so plačani.«

Andrejo Slameršek je intervju z žaljivimi obtožbami zmotil do te mere, da se je odločila zahtevati popravek. Čakalo jo je presenečenje. Odgovorni urednik Posavskega obzornika ji je sporočil, da gre za plačan intervju, za oglas, ki ne spada pod uredniško pristojnost in tako tudi nima pravice do popravka. Andreja Slameršek ni imela druge možnosti, kot da se zaradi zapisov pritoži na oglaševalsko razsodišče.

Konec avgusta so člani razsodišča njeni pritožbi ugodili in družbo HESS pozvali, k »takojšnjemu prenehanju objavljanja oglaševanja, ki je bilo predmet presoje«. Strinjali so se z neprimernostjo omalovažujoče obravnave, hkrati pa potrdili, da plačani intervju ni bil primerno označen kot oglas, čeprav je odgovorni urednik Posavskega obzornika trdil, da je bil sestavek postavljen v okvir in da je bil uporabljen drugačen slog črk.

Prikrito oglaševanje je v zadnjem času v slovenskih medijih dobilo domovinsko pravico; uporablja ga večina velikih oglaševalcev, prostor jim ponuja vse več ne samo lokalnih, temveč tudi uveljavljenih nacionalnih medijev. Energetski trgovec Gen-i si je denimo letos omislil okoljski portal Zeleni genij, ki nastaja pod okriljem uredništva portala 24ur.com, med novinarske vsebine pa so spretno skriti oglasni članki za njihovo ponudbo samooskrbnih sončnih elektrarn.

Odločitev oglaševalskega razsodišča v primeru Posavskega obzornika je pohvalna, vendar gre za majhno ribo. Pri tako hudem razvrednotenju novinarskih vsebin in medijske kredibilnosti pod vodstvom trženjskih oddelkov, kakršno se dogaja v Sloveniji, bi pričakovali ukrepanje medijskega inšpektorata. Tam so nam že pred časom odgovorili, da vprašanje prikritega oglaševanja ni med njihovimi prednostnimi nalogami.